Page 165 - Blatnik, Patricia. 2020. Mreža slovenskih splošnih bolnišnic. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 165
Optimalna velikost izvajalcev zdravstvene dejavnosti
ter maksimira prihodke. Če želimo izračunati optimalno velikost splo-
šne bolnišnice, moramo torej izračunati še minimum dolgoročnih pov-
prečnih stroškov. To naredimo tako, da funkcijo dolgoročnih povpreč-
nih stroškov najprej odvajamo, nato pa jo enačimo z 0:
∂ LAC =−0 ,000707 + 0 ,00000000376 Q
∂Q
−0 ,000707+ 0 ,00000000376Q =0
Q=188031 ,915. (3.37)
Rezultat nam pokaže, da je optimalna velikost slovenske splošne bol- 165
nišnice pri 188.032 bolnikih letno. To je raven proizvodnje, pri kateri so
ekonomije obsega največje. Povprečna cena storitve, ki jo plačuje plač-
nik zdravstvenih storitev, znaša v opazovanem obdobju 309,61 evrov. To
pomeni, da je cena na trgu nad minimalnimi dolgoročnimi povprečni-
mi stroški bolnišnice, zato je tudi optimalna velikost bolnišnice ustrezno
večja, saj mejni stroški naraščajo s količino ponudbe. Če želimo izračuna-
ti, kje je točka maksimalnega dobička oziroma optimalne velikosti bol-
nišnice, moramo izenačiti bolnišnične dolgoročne mejne stroške z dano
ceno na trgu. Če povprečno ceno na storitev izenačimo z dolgoročnimi
mejni stroški, dobimo:
LMC =316 ,379−0 ,00141Q +0 ,00000000564 Q2
316 ,379−0 ,00141Q +0 ,00000000564 Q2=309 ,61
Q=245103 ,383. (3.38)
Vidimo torej, da je glede na obstoječe stanje optimalna velikost splo-
šne bolnišnice pri večjem obsegu proizvodnje in ne na ravni minimal-
nih dolgoročnih povprečnih stroškov. To je posledica dejstva, da je plač-
nik zdravstvenih storitev postavil povprečno ceno storitve na višjo raven.
Takšen rezultat dobimo tako v primeru ocenjevanja optimalne velikos-
ti izvajalca sekundarne zdravstvene dejavnosti na podlagi podatkov splo-
šnih bolnišnic za leto 2014, kot tudi pri ocenjevanju optimalne velikos-
ti izvajalca na podlagi podatkov splošnih bolnišnic za vsa preostala leta.
Z vidika vodenja splošne bolnišnice sta za vodstvo pomembna oba prika-
zana rezultata, na eni strani je ključna informacija tista, ki pove, pri ka-
teri količini proizvodnje ima splošna bolnišnica najnižje stroške na enoto
proizvedenega outputa, na drugi strani pa je pomemben tudi rezultat, ki
opredeli točko maksimalnega dobička oziroma optimalne velikosti splo-
šne bolnišnice.
ter maksimira prihodke. Če želimo izračunati optimalno velikost splo-
šne bolnišnice, moramo torej izračunati še minimum dolgoročnih pov-
prečnih stroškov. To naredimo tako, da funkcijo dolgoročnih povpreč-
nih stroškov najprej odvajamo, nato pa jo enačimo z 0:
∂ LAC =−0 ,000707 + 0 ,00000000376 Q
∂Q
−0 ,000707+ 0 ,00000000376Q =0
Q=188031 ,915. (3.37)
Rezultat nam pokaže, da je optimalna velikost slovenske splošne bol- 165
nišnice pri 188.032 bolnikih letno. To je raven proizvodnje, pri kateri so
ekonomije obsega največje. Povprečna cena storitve, ki jo plačuje plač-
nik zdravstvenih storitev, znaša v opazovanem obdobju 309,61 evrov. To
pomeni, da je cena na trgu nad minimalnimi dolgoročnimi povprečni-
mi stroški bolnišnice, zato je tudi optimalna velikost bolnišnice ustrezno
večja, saj mejni stroški naraščajo s količino ponudbe. Če želimo izračuna-
ti, kje je točka maksimalnega dobička oziroma optimalne velikosti bol-
nišnice, moramo izenačiti bolnišnične dolgoročne mejne stroške z dano
ceno na trgu. Če povprečno ceno na storitev izenačimo z dolgoročnimi
mejni stroški, dobimo:
LMC =316 ,379−0 ,00141Q +0 ,00000000564 Q2
316 ,379−0 ,00141Q +0 ,00000000564 Q2=309 ,61
Q=245103 ,383. (3.38)
Vidimo torej, da je glede na obstoječe stanje optimalna velikost splo-
šne bolnišnice pri večjem obsegu proizvodnje in ne na ravni minimal-
nih dolgoročnih povprečnih stroškov. To je posledica dejstva, da je plač-
nik zdravstvenih storitev postavil povprečno ceno storitve na višjo raven.
Takšen rezultat dobimo tako v primeru ocenjevanja optimalne velikos-
ti izvajalca sekundarne zdravstvene dejavnosti na podlagi podatkov splo-
šnih bolnišnic za leto 2014, kot tudi pri ocenjevanju optimalne velikos-
ti izvajalca na podlagi podatkov splošnih bolnišnic za vsa preostala leta.
Z vidika vodenja splošne bolnišnice sta za vodstvo pomembna oba prika-
zana rezultata, na eni strani je ključna informacija tista, ki pove, pri ka-
teri količini proizvodnje ima splošna bolnišnica najnižje stroške na enoto
proizvedenega outputa, na drugi strani pa je pomemben tudi rezultat, ki
opredeli točko maksimalnega dobička oziroma optimalne velikosti splo-
šne bolnišnice.
