Page 99 - Blatnik, Patricia. 2020. Mreža slovenskih splošnih bolnišnic. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 99
Učinkovitost izvajalcev zdravstvene dejavnosti
nikov stroškovne učinkovitosti, ki so jih splošne bolnišnice dosegle v ce-
lotnem obdobju opazovanja.
Preglednica 7: Povprečna, minimalna in maksimalna stroškovna učinkovitost splošnih
bolnišnic, ocenjena z metodo DEA
Bolnišnica Povprečna stroškovna Minimalna stroškovna Maksimalna stroškovna 99
učinkovitost učinkovitost učinkovitost
SBB
SBC 0,986 0,904 1,000
SBI 0,647 0,559 0,807
SBJ 0,677 0,550 0,787
UKL LJ 0,808 0,659 1,000
UKC MB 0,510 0,525 0,661
SB MS 0,448 0,640 0,748
SB NG 0,724 0,613 0,881
SB NM 0,671 0,576 0,830
SBP 0,666 0,600 0,748
SB SG 0,649 0,597 0,808
SBT 0,585 0,408 0,694
0,957 0,850 1,000
Podatki mer stroškovne učinkovitosti kažejo, da je v letu 2005 stro-
škovno učinkovita Splošna bolnišnica Brežice, z nekoliko nižjo mero
stroškovne učinkovitosti ji sledi Splošna bolnišnica Trbovlje. Najniž-
jo stroškovno učinkovitost imajo Splošna bolnišnica Slovenj Gradec in
oba univerzitetna klinična centra. V letu 2006 je nekoliko višjo mero
stroškovne učinkovitosti dosegla Splošna bolnišnica Slovenj Gradec,
kar pomeni, da imata v tem letu najnižje mere stroškovne učinkovito-
sti Univerzitetni klinični center Ljubljana in Univerzitetni klinični cen-
ter Maribor. V letu 2007 se situacija ni bistveno spremenila, je pa opa-
zno dodatno znižanje količnikov obeh univerzitetnih kliničnih centrov,
ki dosežeta najnižje vrednosti stroškovne učinkovitosti med vsemi slo-
venskimi splošnimi bolnišnicami. V letu 2008 je stroškovno učinkovi-
ta Splošna bolnišnica Brežice, relativno visoko mero stroškovne učinko-
vitosti ima tudi Splošna bolnišnica Trbovlje, ostale splošne bolnišnice
pa dosegajo bistveno nižje količnike stroškovne učinkovitosti. Še naj
opaznejše povečanje mere stroškovne učinkovitosti v primerjavi z le-
tom poprej se je zgodilo pri Splošni bolnišnici Jesenice. V letu 2009 so
se v povprečju količniki mer stroškovne učinkovitosti povečali skoraj
nikov stroškovne učinkovitosti, ki so jih splošne bolnišnice dosegle v ce-
lotnem obdobju opazovanja.
Preglednica 7: Povprečna, minimalna in maksimalna stroškovna učinkovitost splošnih
bolnišnic, ocenjena z metodo DEA
Bolnišnica Povprečna stroškovna Minimalna stroškovna Maksimalna stroškovna 99
učinkovitost učinkovitost učinkovitost
SBB
SBC 0,986 0,904 1,000
SBI 0,647 0,559 0,807
SBJ 0,677 0,550 0,787
UKL LJ 0,808 0,659 1,000
UKC MB 0,510 0,525 0,661
SB MS 0,448 0,640 0,748
SB NG 0,724 0,613 0,881
SB NM 0,671 0,576 0,830
SBP 0,666 0,600 0,748
SB SG 0,649 0,597 0,808
SBT 0,585 0,408 0,694
0,957 0,850 1,000
Podatki mer stroškovne učinkovitosti kažejo, da je v letu 2005 stro-
škovno učinkovita Splošna bolnišnica Brežice, z nekoliko nižjo mero
stroškovne učinkovitosti ji sledi Splošna bolnišnica Trbovlje. Najniž-
jo stroškovno učinkovitost imajo Splošna bolnišnica Slovenj Gradec in
oba univerzitetna klinična centra. V letu 2006 je nekoliko višjo mero
stroškovne učinkovitosti dosegla Splošna bolnišnica Slovenj Gradec,
kar pomeni, da imata v tem letu najnižje mere stroškovne učinkovito-
sti Univerzitetni klinični center Ljubljana in Univerzitetni klinični cen-
ter Maribor. V letu 2007 se situacija ni bistveno spremenila, je pa opa-
zno dodatno znižanje količnikov obeh univerzitetnih kliničnih centrov,
ki dosežeta najnižje vrednosti stroškovne učinkovitosti med vsemi slo-
venskimi splošnimi bolnišnicami. V letu 2008 je stroškovno učinkovi-
ta Splošna bolnišnica Brežice, relativno visoko mero stroškovne učinko-
vitosti ima tudi Splošna bolnišnica Trbovlje, ostale splošne bolnišnice
pa dosegajo bistveno nižje količnike stroškovne učinkovitosti. Še naj
opaznejše povečanje mere stroškovne učinkovitosti v primerjavi z le-
tom poprej se je zgodilo pri Splošni bolnišnici Jesenice. V letu 2009 so
se v povprečju količniki mer stroškovne učinkovitosti povečali skoraj
