Page 94 - Blatnik, Patricia. 2020. Mreža slovenskih splošnih bolnišnic. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 94
Mreža slovenskih splošnih bolnišnic
mi učinkovitosti, pri katerih se rezultati tehnične učinkovitosti sicer z leti
spreminjajo, vendar so pri tem še vedno definirane kot najmanj učinkovi-
te splošne bolnišnice.
Splošna bolnišnica Brežice je definirana kot tehnično učinkovita
splošna bolnišnica skozi celotno obdobje, saj so njene mere tehnične učin-
kovitosti v vseh letih opazovanja enake 1. Pri Splošni bolnišnici Celje se
količniki tehnične učinkovitosti gibljejo med 0,884 in 0,983, pri čemer
je ta bolnišnica tehnično najučinkovitejša v letu 2009. Pri Splošni bolni-
šnici Izola se mere tehnične učinkovitosti gibljejo med 0,886 in 1. V letih
2007, 2008 in 2009 ta bolnišnica velja za tehnično učinkovito bolnišni-
co, v preostalih letih pa so zanjo značilne različne mere tehnične neučin-
kovitosti. Splošna bolnišnica Jesenice velja za tehnično učinkovito v letu
2014, najnižjo mero tehnične učinkovitosti pa zavzame v letu 2010, ko
94 njen količnik tehnične učinkovitosti znaša 0,851. Univerzitetni klinični
center Ljubljana je tehnično najučinkovitejši v letu 2013, ko njegova mera
tehnične učinkovitosti znaša 0,664, tehnično najmanj učinkovit pa je v
letu 2007, ko je njegov količnik tehnične učinkovitosti 0,525. Pri Univer-
zitetnem kliničnem centru Maribor se mere tehnične učinkovitosti gib-
ljejo med 0,640 in 0,748, pri čemer najvišjo mero tehnične učinkovitosti
doseže v letu 2005. Splošna bolnišnica Murska Sobota je tehnično učin-
kovita v letih 2010 in 2011, najnižja mera tehnične učinkovitosti pa je za-
njo značilna v letu 2005, ko njen količnik tehnične učinkovitosti znaša
0,883. Pri Splošni bolnišnici Nova Gorica se količniki tehnične učinko-
vitosti gibljejo med 0,749 in 0,851, pri čemer je ta bolnišnica tehnično
najučinkovitejša v letu 2013. Splošna bolnišnica Novo mesto je učinkovi-
ta v letih 2005 in 2006, najnižjo mero tehnične učinkovitosti pa zavzame
v letu 2010, in sicer 0,797. Splošna bolnišnica Ptuj najvišjo mero tehnič-
ne učinkovitosti doseže v letu 2006, ko njena mera tehnične učinkovito-
sti znaša 0,995, najnižja mera tehnične učinkovitosti pa je zanjo značil-
na v letu 2010, ko njen količnik tehnične učinkovitosti zavzame vrednost
0,831. Pri Splošni bolnišnici Slovenj Gradec se količniki tehnične učin-
kovitosti gibljejo med 0,615 in 0,913, pri čemer je ta bolnišnica tehnič-
no najučinkovitejša v letu 2013. Splošna bolnišnica Trbovlje je tehnično
učinkovita v letih med 2007 in 2014, najnižjo vrednost tehnične učinko-
vitosti pa doseže ravno v začetku opazovanega obdobja, to je v letu 2005,
ko njen količnik tehnične učinkovitosti znaša 0,938.
Za ponazoritev povzetka rezultatov ocenjevanja tehnične učinkovi-
tosti, ki smo jih izpeljali na podlagi ocene modela konstantnih donosov
obsega, usmerjenega k inputom, predstavljamo preglednico 5, ki prika-
mi učinkovitosti, pri katerih se rezultati tehnične učinkovitosti sicer z leti
spreminjajo, vendar so pri tem še vedno definirane kot najmanj učinkovi-
te splošne bolnišnice.
Splošna bolnišnica Brežice je definirana kot tehnično učinkovita
splošna bolnišnica skozi celotno obdobje, saj so njene mere tehnične učin-
kovitosti v vseh letih opazovanja enake 1. Pri Splošni bolnišnici Celje se
količniki tehnične učinkovitosti gibljejo med 0,884 in 0,983, pri čemer
je ta bolnišnica tehnično najučinkovitejša v letu 2009. Pri Splošni bolni-
šnici Izola se mere tehnične učinkovitosti gibljejo med 0,886 in 1. V letih
2007, 2008 in 2009 ta bolnišnica velja za tehnično učinkovito bolnišni-
co, v preostalih letih pa so zanjo značilne različne mere tehnične neučin-
kovitosti. Splošna bolnišnica Jesenice velja za tehnično učinkovito v letu
2014, najnižjo mero tehnične učinkovitosti pa zavzame v letu 2010, ko
94 njen količnik tehnične učinkovitosti znaša 0,851. Univerzitetni klinični
center Ljubljana je tehnično najučinkovitejši v letu 2013, ko njegova mera
tehnične učinkovitosti znaša 0,664, tehnično najmanj učinkovit pa je v
letu 2007, ko je njegov količnik tehnične učinkovitosti 0,525. Pri Univer-
zitetnem kliničnem centru Maribor se mere tehnične učinkovitosti gib-
ljejo med 0,640 in 0,748, pri čemer najvišjo mero tehnične učinkovitosti
doseže v letu 2005. Splošna bolnišnica Murska Sobota je tehnično učin-
kovita v letih 2010 in 2011, najnižja mera tehnične učinkovitosti pa je za-
njo značilna v letu 2005, ko njen količnik tehnične učinkovitosti znaša
0,883. Pri Splošni bolnišnici Nova Gorica se količniki tehnične učinko-
vitosti gibljejo med 0,749 in 0,851, pri čemer je ta bolnišnica tehnično
najučinkovitejša v letu 2013. Splošna bolnišnica Novo mesto je učinkovi-
ta v letih 2005 in 2006, najnižjo mero tehnične učinkovitosti pa zavzame
v letu 2010, in sicer 0,797. Splošna bolnišnica Ptuj najvišjo mero tehnič-
ne učinkovitosti doseže v letu 2006, ko njena mera tehnične učinkovito-
sti znaša 0,995, najnižja mera tehnične učinkovitosti pa je zanjo značil-
na v letu 2010, ko njen količnik tehnične učinkovitosti zavzame vrednost
0,831. Pri Splošni bolnišnici Slovenj Gradec se količniki tehnične učin-
kovitosti gibljejo med 0,615 in 0,913, pri čemer je ta bolnišnica tehnič-
no najučinkovitejša v letu 2013. Splošna bolnišnica Trbovlje je tehnično
učinkovita v letih med 2007 in 2014, najnižjo vrednost tehnične učinko-
vitosti pa doseže ravno v začetku opazovanega obdobja, to je v letu 2005,
ko njen količnik tehnične učinkovitosti znaša 0,938.
Za ponazoritev povzetka rezultatov ocenjevanja tehnične učinkovi-
tosti, ki smo jih izpeljali na podlagi ocene modela konstantnih donosov
obsega, usmerjenega k inputom, predstavljamo preglednico 5, ki prika-
