Page 103 - Blatnik, Patricia. 2020. Mreža slovenskih splošnih bolnišnic. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 103
Učinkovitost izvajalcev zdravstvene dejavnosti 103
tako zmanjšali heterogenost med splošnimi bolnišnicami, ki je posledica
različne velikosti.
Količniki tehnične učinkovitosti na podlagi modela variabilnih do-
nosov obsega, usmerjenega k outputom, so v primerjavi z modelom kon-
stantnih donosov obsega, usmerjenega k inputom, višji. To je logična
posledica dejstva, da smo v primeru modela variabilnih donosov obse-
ga, usmerjenega k outputom, izključili neučinkovitost, ki izhaja iz neuč
inkovitosti obsega. Mere tehnične neučinkovitosti v tem primeru pona-
zarjajo zgolj neučinkovitost, ki je posledica neučinkovitega razmerja med
obsegom proizvedenega outputa in obsegom porabljenih proizvodnih de-
javnikov. Mere tehnične učinkovitosti izvajalcev zdravstvene dejavnosti
kažejo, da količniki tehnične učinkovitost sicer z leti variirajo znotraj po-
sameznih splošnih bolnišnic, pri čemer pa so splošne bolnišnice z najviš-
jimi merami učinkovitosti v povprečju tehnično učinkovite skozi celotno
obdobje. Podobna situacija velja za splošne bolnišnice z najnižjimi mera-
mi učinkovitosti, pri katerih se rezultati tehnične učinkovitosti sicer z leti
spreminjajo, vendar so pri tem še vedno definirane kot najmanj tehnično
učinkovite splošne bolnišnice.
Splošna bolnišnica Brežice je definirana kot tehnično učinkovi-
ta splošna bolnišnica skozi celotno obdobje, saj so njene mere tehnične
učinkovitosti v vseh letih opazovanja enake 1. Enako velja za Splošno bol-
nišnico Celje, ki je skozi vsa opazovana leta tehnično učinkovita splošna
bolnišnica s povprečno mero tehnične učinkovitosti 1. Če primerjamo te
podatke z rezultati modela konstantnih donosov obsega, usmerjenega k
inputom, vidimo, da je tehnična neučinkovitost Splošne bolnišnice Ce-
lje pri prvem modelu posledica zgolj velikostne neučinkovitosti, saj rezul-
tati kažejo, da uporablja pravo razmerje med obsegom outputa in obse-
gom porabljenih proizvodnih dejavnikov. Pri Splošni bolnišnici Izola se
mere tehnične učinkovitosti znotraj modela variabilnih donosov obsega,
usmerjenega k outputom, gibljejo med 0,934 in 1. V obdobju med letom
2007 in letom 2010 ter v letu 2014 ta bolnišnica velja za tehnično učin-
kovito splošno bolnišnico, v preostalih letih pa so zanjo značilne različ-
ne mere tehnične neučinkovitosti. Splošna bolnišnica Jesenice velja za
tehnično učinkovito v obdobju med letom 2008 in letom 2014, najnižjo
mero tehnične učinkovitosti pa zavzame na začetku opazovanega obdob-
ja, to je v letu 2005, ko njen količnik tehnične učinkovitosti znaša 0,929.
Pri Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana rezultati pokažejo ena-
ko kot v primeru Splošne bolnišnice Celje. Univerzitetni klinični cen-
ter Ljubljana je skozi celotno opazovano obdobje tehnično učinkovita
splošna bolnišnica s povprečno mero tehnične učinkovitosti 1. V prime-
tako zmanjšali heterogenost med splošnimi bolnišnicami, ki je posledica
različne velikosti.
Količniki tehnične učinkovitosti na podlagi modela variabilnih do-
nosov obsega, usmerjenega k outputom, so v primerjavi z modelom kon-
stantnih donosov obsega, usmerjenega k inputom, višji. To je logična
posledica dejstva, da smo v primeru modela variabilnih donosov obse-
ga, usmerjenega k outputom, izključili neučinkovitost, ki izhaja iz neuč
inkovitosti obsega. Mere tehnične neučinkovitosti v tem primeru pona-
zarjajo zgolj neučinkovitost, ki je posledica neučinkovitega razmerja med
obsegom proizvedenega outputa in obsegom porabljenih proizvodnih de-
javnikov. Mere tehnične učinkovitosti izvajalcev zdravstvene dejavnosti
kažejo, da količniki tehnične učinkovitost sicer z leti variirajo znotraj po-
sameznih splošnih bolnišnic, pri čemer pa so splošne bolnišnice z najviš-
jimi merami učinkovitosti v povprečju tehnično učinkovite skozi celotno
obdobje. Podobna situacija velja za splošne bolnišnice z najnižjimi mera-
mi učinkovitosti, pri katerih se rezultati tehnične učinkovitosti sicer z leti
spreminjajo, vendar so pri tem še vedno definirane kot najmanj tehnično
učinkovite splošne bolnišnice.
Splošna bolnišnica Brežice je definirana kot tehnično učinkovi-
ta splošna bolnišnica skozi celotno obdobje, saj so njene mere tehnične
učinkovitosti v vseh letih opazovanja enake 1. Enako velja za Splošno bol-
nišnico Celje, ki je skozi vsa opazovana leta tehnično učinkovita splošna
bolnišnica s povprečno mero tehnične učinkovitosti 1. Če primerjamo te
podatke z rezultati modela konstantnih donosov obsega, usmerjenega k
inputom, vidimo, da je tehnična neučinkovitost Splošne bolnišnice Ce-
lje pri prvem modelu posledica zgolj velikostne neučinkovitosti, saj rezul-
tati kažejo, da uporablja pravo razmerje med obsegom outputa in obse-
gom porabljenih proizvodnih dejavnikov. Pri Splošni bolnišnici Izola se
mere tehnične učinkovitosti znotraj modela variabilnih donosov obsega,
usmerjenega k outputom, gibljejo med 0,934 in 1. V obdobju med letom
2007 in letom 2010 ter v letu 2014 ta bolnišnica velja za tehnično učin-
kovito splošno bolnišnico, v preostalih letih pa so zanjo značilne različ-
ne mere tehnične neučinkovitosti. Splošna bolnišnica Jesenice velja za
tehnično učinkovito v obdobju med letom 2008 in letom 2014, najnižjo
mero tehnične učinkovitosti pa zavzame na začetku opazovanega obdob-
ja, to je v letu 2005, ko njen količnik tehnične učinkovitosti znaša 0,929.
Pri Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana rezultati pokažejo ena-
ko kot v primeru Splošne bolnišnice Celje. Univerzitetni klinični cen-
ter Ljubljana je skozi celotno opazovano obdobje tehnično učinkovita
splošna bolnišnica s povprečno mero tehnične učinkovitosti 1. V prime-
