Page 205 - Lesjak, Miha, Marijana Sikošek, Simon Kerma. Ur. 2020. Tematski turizem: teoretični in aplikativni primeru oblik turizma v svetu in Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 205
Športni turizem 205
ža njeno dinamiko in kulturo ter bogati kakovost posameznikovega
življenja (»Resolucija o Nacionalnem programu športa v Republiki
Sloveniji 2014–2023«, 2014). Šport je tudi dejavnost, s katero posame-
zniki oblikujejo in vzdržujejo standard družbenega sloja. Posledicˇno
šport zaradi odrekanja cˇasa, namenjenega pocˇitku in drugim aktiv-
nostim, predstavlja velik del posameznikovih interesov in dejavnosti
ter je pomembno gonilo aktivne in zdrave družbe (Coakley, 2008).
Športna dejavnost pa ne predstavlja samo fizicˇne aktivnosti in po-
zitivnega vpliva na zdravje posameznika, ampak igra tudi pomemb-
no vlogo za lokalno, nacionalno in globalno gospodarstvo. V Evrop-
ski uniji športna industrija in z njo povezane aktivnosti predstavljajo
gonilo razvoja napredka evropske družbe. Podatki za leto 2018 ka-
žejo, da je v s športom povezanih panogah zaposlenih 5,67 milijo-
na oseb, kar predstavlja 2,72 % vseh zaposlenih v Evropski uniji (Eu-
rostat, 2018). V svoji široki opredelitvi je športni sektor motor rasti
evropskega gospodarstva, ki ustvarja dodano vrednost in odpira no-
va delovna mesta v predelovalnem in storitvenem sektorju, hkrati
pa spodbuja razvoj in inovativnost. Poleg prispevka gospodarstvu
po nekaterih podatkih s športom povezana tekmovanja letno doda-
tno ustvarijo preko 15 milijonov potovanj turistov z glavnim motivom
obiska športnih prireditev. Pricˇakovana stopnja rasti tržne niše obi-
ska športnih prireditev znaša 6 % letno v naslednjih nekaj letih. Po-
sredni ucˇinek organizacije športnih prireditev v številnih turisticˇnih
destinacijah predstavlja razvoj športno-rekreativne infrastrukture in
športnoturisticˇnih proizvodov ter posledicˇno vpliva na ustvarjanje
vecˇjega turisticˇnega prometa (Eurostat, 2018).
Šport in turizem sta gonilni sili za promocijo in trajnostni gospo-
darski razvoj turisticˇnih destinacij. Davies in Williment (2008, str.
222) celo trdita, da je šport najhitreje rastocˇ segment turisticˇnega
sektorja. Za ta segment so izjemno pomembna organizacija veli-
kih športnih prireditev (olimpijske igre, svetovna in evropska prven-
stva v ekipnih športih). Organizirani globalni športni spektakli »pri-
tegnejo velike množice ljudi, oblikujejo svetovne turisticˇne vzorce
ter ustvarjajo trajno zapušcˇino državi« (Fourie in Santana-Gallego,
2011, str. 1365, v Lesjak, 2018). Velika športna tekmovanja prav tako
oblikujejo turisticˇno ponudbo destinacije ter s tem kljucˇno vplivajo
na turisticˇni promet (Hinch in Higham, 2001).
Šport in turizem imata poleg gospodarskega pomena tudi po-
membne družbene vplive in interese. Te zaznavamo v vecˇjem razu-
ža njeno dinamiko in kulturo ter bogati kakovost posameznikovega
življenja (»Resolucija o Nacionalnem programu športa v Republiki
Sloveniji 2014–2023«, 2014). Šport je tudi dejavnost, s katero posame-
zniki oblikujejo in vzdržujejo standard družbenega sloja. Posledicˇno
šport zaradi odrekanja cˇasa, namenjenega pocˇitku in drugim aktiv-
nostim, predstavlja velik del posameznikovih interesov in dejavnosti
ter je pomembno gonilo aktivne in zdrave družbe (Coakley, 2008).
Športna dejavnost pa ne predstavlja samo fizicˇne aktivnosti in po-
zitivnega vpliva na zdravje posameznika, ampak igra tudi pomemb-
no vlogo za lokalno, nacionalno in globalno gospodarstvo. V Evrop-
ski uniji športna industrija in z njo povezane aktivnosti predstavljajo
gonilo razvoja napredka evropske družbe. Podatki za leto 2018 ka-
žejo, da je v s športom povezanih panogah zaposlenih 5,67 milijo-
na oseb, kar predstavlja 2,72 % vseh zaposlenih v Evropski uniji (Eu-
rostat, 2018). V svoji široki opredelitvi je športni sektor motor rasti
evropskega gospodarstva, ki ustvarja dodano vrednost in odpira no-
va delovna mesta v predelovalnem in storitvenem sektorju, hkrati
pa spodbuja razvoj in inovativnost. Poleg prispevka gospodarstvu
po nekaterih podatkih s športom povezana tekmovanja letno doda-
tno ustvarijo preko 15 milijonov potovanj turistov z glavnim motivom
obiska športnih prireditev. Pricˇakovana stopnja rasti tržne niše obi-
ska športnih prireditev znaša 6 % letno v naslednjih nekaj letih. Po-
sredni ucˇinek organizacije športnih prireditev v številnih turisticˇnih
destinacijah predstavlja razvoj športno-rekreativne infrastrukture in
športnoturisticˇnih proizvodov ter posledicˇno vpliva na ustvarjanje
vecˇjega turisticˇnega prometa (Eurostat, 2018).
Šport in turizem sta gonilni sili za promocijo in trajnostni gospo-
darski razvoj turisticˇnih destinacij. Davies in Williment (2008, str.
222) celo trdita, da je šport najhitreje rastocˇ segment turisticˇnega
sektorja. Za ta segment so izjemno pomembna organizacija veli-
kih športnih prireditev (olimpijske igre, svetovna in evropska prven-
stva v ekipnih športih). Organizirani globalni športni spektakli »pri-
tegnejo velike množice ljudi, oblikujejo svetovne turisticˇne vzorce
ter ustvarjajo trajno zapušcˇino državi« (Fourie in Santana-Gallego,
2011, str. 1365, v Lesjak, 2018). Velika športna tekmovanja prav tako
oblikujejo turisticˇno ponudbo destinacije ter s tem kljucˇno vplivajo
na turisticˇni promet (Hinch in Higham, 2001).
Šport in turizem imata poleg gospodarskega pomena tudi po-
membne družbene vplive in interese. Te zaznavamo v vecˇjem razu-
