Page 209 - Lesjak, Miha, Marijana Sikošek, Simon Kerma. Ur. 2020. Tematski turizem: teoretični in aplikativni primeru oblik turizma v svetu in Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

Športni turizem 209

H. Gibson idr. (1998, str. 49), ki so prav tako orali ledino raziskova-
nja podrocˇja, športni turizem delijo na tri vrste športnega turizma,
povezanega z vedenjem ljudi:

• aktivni športni turizem (aktivna udeležba v športu),
• prireditveni športni turizem (spremljanje športnih prireditev),
• nostalgicˇni športni turizem (obiski, namenjeni spoštovanju za-

pušcˇine športa).

Weed in Bull (2009, str. 123) športne turiste delita na pet razlicˇnih
tipov športnega turizma:

• pasivni športni turizem (motiv potovanja in destinacije ni nuj-
no odvisen od športa, ampak od drugih dejavnikov),

• aktivni športni turizem (motiv potovanja je pogojen z aktivno
športno udeležbo posameznika, npr. smucˇanje, tenis in tek),

• športni turizem kot trening (priprave profesionalnih in amater-
skih ekip in razni športni kampi za ucˇenje športnih aktivnosti),

• elitni športni turizem (motiv potovanja je aktivna udeležba na
golf tekmovanjih, pri jadranju ali udeležba elitnih športnih tek-
movanj kot npr. Formula 1),

• prireditveni športni turizem (motiv je obisk športne prireditve
lokalne ali globalne razsežnosti).

Weed in Bull (2009) za razliko od H. Gibson idr. (1998) kot potoval-
ni motiv športnega turista opredelita povezovanje zgodovine športa
in turizma. Poleg tega avtorja udeležence prireditvenega športnega
turizma oznacˇita kot športne turiste, ki se ob spremljanju športne
prireditve poistovetijo s tekmovalci (angl. vicarious’ participation).
Avtorja (Weed in Bull, 2009 v Weed, 2009, str. 618) še ugotavljata, da
lahko na športni prireditvi poleg navijacˇev (pasivni udeleženci) so-
delujejo športno aktivni turisti udeleženci (npr. rekreativni tekmo-
valci na organiziranem maratonu ali kolesarskem tekmovanju). Ak-
tivni udeleženci športnih prireditev zaradi velikega števila organizi-
ranih rekreativnih športnih prireditev postajajo pomemben segment
raziskovanja športnoprireditvenega turizma.

Leta 2005 je Weed ponudil svoj malce kriticˇnejši pogled pri defi-
niranju športnega turizma, ki je presegal samo opisovanje in razu-
mevanje podrocˇja športnega turizma. Svoje raziskovanje podrocˇja
je postavil v kontekst prepletanja treh razlicˇnih podrocˇij: aktivnos-
ti, prostora in ljudi.