Page 261 - Lesjak, Miha, Marijana Sikošek, Simon Kerma. Ur. 2020. Tematski turizem: teoretični in aplikativni primeru oblik turizma v svetu in Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 261
Turizem iskanja korenin 261
Ob porastu omenjenih potovanj, ki je opazen vse od osemdese-
tih let 20. stoletja dalje, je potrebno izpostaviti leposlovno literarno
delo, ki je sprožilo množicˇno zanimanje za preucˇevanje osebne de-
dišcˇine in obiskovanje izvorne dežele prednikov ter spoznavanje s
predniki povezane zgodovine, ki je bilo še zlasti prisotno pri afro-
ameriški populaciji. To literarno delo z naslovom Korenine: saga o
ameriški rodovini je leta 1976 izdal temnopolti ameriški pisatelj Alex
Haley. V njem spoznamo življenjsko zgodbo protagonista, Africˇana z
imenom Kunta Kinte, ki ga v 18. stoletju z obmocˇja današnje Gambije
odpeljejo v suženjstvo v zda, in njegovih potomcev, med katerimi se
kot potomec sedme generacije pojavi tudi avtor knjige, ki se z name-
nom iskanja svojih prednikov odpravi v Afriko (Haley, 1978). Roma-
nu je sledila tudi popularna televizijska serija z naslovom Roots, ki je
imela prav tako precejšnjo vlogo pri popularizaciji zanimanja za po-
sameznikovo družinsko zgodovino, v veliki meri pa je vplivala tudi
na povecˇanje preucˇevanja priseljenskih skupnosti v zda. Omenje-
nemu delu številni raziskovalci turizma iz razlicˇnih strok (med njimi
Badone in Roseman (2004, str. 7), Basu (2004, str. 150–151), Schramm
(2004, str. 149), Clarke (2006, str. 80), Pinho (2008, str. 74–75), Timothy
in Teye (2004, str. 111) ter Timothy in Guelke (2008, str. 1)) pripisuje-
jo kljucˇno vlogo pri vzpostavitvi zanimanja za afriško zgodovino in
raziskovanje posameznikove dedišcˇine ter posledicˇno tudi aktivnos-
ti, povezanih s potovanjem v izvorno državo prednikov.
Na podlagi analizirane literature bi tovrstno turisticˇno mobilnost
lahko umestili na širši podrocˇji kulturnega in dedišcˇinskega turizma,
pri cˇemer pri prvem izhajamo iz dejstva (Jafari, 2003, str. 125–126),
da je bila želja po potovanju in istocˇasnem spoznavanju ljudstev in
kultur od nekdaj eden glavnih motivov za turisticˇno udejstvovanje
posameznika, hkrati pa enakovreden motiv predstavlja tudi spozna-
vanje samega sebe. Dedišcˇina v najširšem pomenu predstavlja na-
sledstvo oz. zapušcˇino (angl. inheritance), ki je bila predana recen-
tni generaciji ljudi, tako v obliki kulturnih navad kakor tudi v obliki
fizicˇnih predmetov (Timothy in Boyd, 2003, str. 2). Z vidika turizma
sta kulturna in naravna dedišcˇina eden kljucˇnih elementov in mo-
tivatorjev, ki vsakoletno privabljajo na milijone turistov k razlicˇnim
destinacijam po svetu. Kot navaja Jafari (2003, str. 276), je z globalne-
ga vidika na dedišcˇini in dedišcˇinskem turizmu temeljecˇa storitvena
industrija postala eno najpomembnejših podrocˇij znotraj turisticˇne-
ga sektorja. Kot primere za to navaja države Veliko Britanijo, Francijo
Ob porastu omenjenih potovanj, ki je opazen vse od osemdese-
tih let 20. stoletja dalje, je potrebno izpostaviti leposlovno literarno
delo, ki je sprožilo množicˇno zanimanje za preucˇevanje osebne de-
dišcˇine in obiskovanje izvorne dežele prednikov ter spoznavanje s
predniki povezane zgodovine, ki je bilo še zlasti prisotno pri afro-
ameriški populaciji. To literarno delo z naslovom Korenine: saga o
ameriški rodovini je leta 1976 izdal temnopolti ameriški pisatelj Alex
Haley. V njem spoznamo življenjsko zgodbo protagonista, Africˇana z
imenom Kunta Kinte, ki ga v 18. stoletju z obmocˇja današnje Gambije
odpeljejo v suženjstvo v zda, in njegovih potomcev, med katerimi se
kot potomec sedme generacije pojavi tudi avtor knjige, ki se z name-
nom iskanja svojih prednikov odpravi v Afriko (Haley, 1978). Roma-
nu je sledila tudi popularna televizijska serija z naslovom Roots, ki je
imela prav tako precejšnjo vlogo pri popularizaciji zanimanja za po-
sameznikovo družinsko zgodovino, v veliki meri pa je vplivala tudi
na povecˇanje preucˇevanja priseljenskih skupnosti v zda. Omenje-
nemu delu številni raziskovalci turizma iz razlicˇnih strok (med njimi
Badone in Roseman (2004, str. 7), Basu (2004, str. 150–151), Schramm
(2004, str. 149), Clarke (2006, str. 80), Pinho (2008, str. 74–75), Timothy
in Teye (2004, str. 111) ter Timothy in Guelke (2008, str. 1)) pripisuje-
jo kljucˇno vlogo pri vzpostavitvi zanimanja za afriško zgodovino in
raziskovanje posameznikove dedišcˇine ter posledicˇno tudi aktivnos-
ti, povezanih s potovanjem v izvorno državo prednikov.
Na podlagi analizirane literature bi tovrstno turisticˇno mobilnost
lahko umestili na širši podrocˇji kulturnega in dedišcˇinskega turizma,
pri cˇemer pri prvem izhajamo iz dejstva (Jafari, 2003, str. 125–126),
da je bila želja po potovanju in istocˇasnem spoznavanju ljudstev in
kultur od nekdaj eden glavnih motivov za turisticˇno udejstvovanje
posameznika, hkrati pa enakovreden motiv predstavlja tudi spozna-
vanje samega sebe. Dedišcˇina v najširšem pomenu predstavlja na-
sledstvo oz. zapušcˇino (angl. inheritance), ki je bila predana recen-
tni generaciji ljudi, tako v obliki kulturnih navad kakor tudi v obliki
fizicˇnih predmetov (Timothy in Boyd, 2003, str. 2). Z vidika turizma
sta kulturna in naravna dedišcˇina eden kljucˇnih elementov in mo-
tivatorjev, ki vsakoletno privabljajo na milijone turistov k razlicˇnim
destinacijam po svetu. Kot navaja Jafari (2003, str. 276), je z globalne-
ga vidika na dedišcˇini in dedišcˇinskem turizmu temeljecˇa storitvena
industrija postala eno najpomembnejših podrocˇij znotraj turisticˇne-
ga sektorja. Kot primere za to navaja države Veliko Britanijo, Francijo
