Page 265 - Lesjak, Miha, Marijana Sikošek, Simon Kerma. Ur. 2020. Tematski turizem: teoretični in aplikativni primeru oblik turizma v svetu in Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 265
Turizem iskanja korenin 265
stoletja v Združenih državah Amerike (Kavrecˇicˇ in Koderman, 2014,
str. 78).
Slovenci, ki so se do prve svetovne vojne izseljevali predvsem v dr-
žave zahodne Evrope in v zda, so si z ustanavljanjem slovenskih or-
ganizacij in društev, župnij ter šol, izdajanjem cˇasnikov in literarnih
del v slovenskem jeziku v novem okolju prizadevali ohraniti svojo
etnicˇno pripadnost. V prvih letih po naselitvi v tujini je bilo le malo
tistih, ki so si lahko privošcˇili potovanje v domacˇi kraj, še zlasti, cˇe se
je posameznik naselil izven evropske celine. Tako so bili obiski spr-
va izrazito individualnega znacˇaja in so si jih lahko privošcˇili le pre-
možnejši, saj so bili stroški (še zlasti prekooceanskega) potovanja v
domovino precej visoki. Prvim številcˇnejšim organiziranim izletom
izseljencev smo tako pricˇa šele v 20-ih letih prejšnjega stoletja (Friš,
1996, str. 175).
Obiski stare domovine so potekali tako na individualnem kot tudi
na skupinskem nivoju. Obiskovalcem slovenskega rodu, ki so v okvi-
ru organiziranega potovanja v domovini obiskovali tudi turisticˇne
kraje, je zaradi množicˇnosti in pozornosti, ki so je bili pogosto de-
ležni v cˇasopisnih medijih, lažje slediti. Individualna potovanja so
namrecˇ predvidevala lastno organizacijo potovanja v staro domovi-
no ter obisk sorodnikov, kar nacˇeloma ni vkljucˇevalo turisticˇnih izle-
tov. Turisticˇnemu obisku izseljencev lahko iz razlicˇnega (zgodovin-
skega) gradiva sledimo zlasti od 30-ih let 20. stoletja dalje, pred tem
so v vecˇini prevladovali le individualni obiski s strani slovenskih mi-
sijonarjev in drugih vidnejših posameznikov, ki pa jih ne moremo
obravnavati kot obliko turisticˇnih potovanj. O organiziranih množicˇ-
nejših obiskih je porocˇalo tudi slovensko cˇasopisje, med drugim sta
v tridesetih letih o obiskih izseljencev podrobno porocˇala tudi cˇaso-
pisa Izseljeniški vestnik (Friš, 1996, str. 170) in Slovenec (Kavrecˇicˇ in
Koderman, 2014, str. 81).
Med organiziranimi skupinami, ki so potovale na obisk v staro do-
movino v obdobju pred drugo svetovno vojno, so prevladovale pred-
vsem katoliško usmerjene skupine, pri organizaciji obiskov stare do-
movine pa so imele pomembno vlogo najrazlicˇnejše slovenske orga-
nizacije, v zda pa tudi potovalne agencije (Friš, 1996, str. 176). Pome-
na obiska izseljencev so se zavedale tudi tedanje državne oblasti, kar
je razvidno iz odnosa in propagande obiska, ki ga je v 30-ih letih prej-
šnjega stoletja oznanjal kršcˇanski Izseljeniški vestnik. Ta opozarja na
odnos in pomembnost toplega sprejema izseljencev, saj se bodo le-ti
stoletja v Združenih državah Amerike (Kavrecˇicˇ in Koderman, 2014,
str. 78).
Slovenci, ki so se do prve svetovne vojne izseljevali predvsem v dr-
žave zahodne Evrope in v zda, so si z ustanavljanjem slovenskih or-
ganizacij in društev, župnij ter šol, izdajanjem cˇasnikov in literarnih
del v slovenskem jeziku v novem okolju prizadevali ohraniti svojo
etnicˇno pripadnost. V prvih letih po naselitvi v tujini je bilo le malo
tistih, ki so si lahko privošcˇili potovanje v domacˇi kraj, še zlasti, cˇe se
je posameznik naselil izven evropske celine. Tako so bili obiski spr-
va izrazito individualnega znacˇaja in so si jih lahko privošcˇili le pre-
možnejši, saj so bili stroški (še zlasti prekooceanskega) potovanja v
domovino precej visoki. Prvim številcˇnejšim organiziranim izletom
izseljencev smo tako pricˇa šele v 20-ih letih prejšnjega stoletja (Friš,
1996, str. 175).
Obiski stare domovine so potekali tako na individualnem kot tudi
na skupinskem nivoju. Obiskovalcem slovenskega rodu, ki so v okvi-
ru organiziranega potovanja v domovini obiskovali tudi turisticˇne
kraje, je zaradi množicˇnosti in pozornosti, ki so je bili pogosto de-
ležni v cˇasopisnih medijih, lažje slediti. Individualna potovanja so
namrecˇ predvidevala lastno organizacijo potovanja v staro domovi-
no ter obisk sorodnikov, kar nacˇeloma ni vkljucˇevalo turisticˇnih izle-
tov. Turisticˇnemu obisku izseljencev lahko iz razlicˇnega (zgodovin-
skega) gradiva sledimo zlasti od 30-ih let 20. stoletja dalje, pred tem
so v vecˇini prevladovali le individualni obiski s strani slovenskih mi-
sijonarjev in drugih vidnejših posameznikov, ki pa jih ne moremo
obravnavati kot obliko turisticˇnih potovanj. O organiziranih množicˇ-
nejših obiskih je porocˇalo tudi slovensko cˇasopisje, med drugim sta
v tridesetih letih o obiskih izseljencev podrobno porocˇala tudi cˇaso-
pisa Izseljeniški vestnik (Friš, 1996, str. 170) in Slovenec (Kavrecˇicˇ in
Koderman, 2014, str. 81).
Med organiziranimi skupinami, ki so potovale na obisk v staro do-
movino v obdobju pred drugo svetovno vojno, so prevladovale pred-
vsem katoliško usmerjene skupine, pri organizaciji obiskov stare do-
movine pa so imele pomembno vlogo najrazlicˇnejše slovenske orga-
nizacije, v zda pa tudi potovalne agencije (Friš, 1996, str. 176). Pome-
na obiska izseljencev so se zavedale tudi tedanje državne oblasti, kar
je razvidno iz odnosa in propagande obiska, ki ga je v 30-ih letih prej-
šnjega stoletja oznanjal kršcˇanski Izseljeniški vestnik. Ta opozarja na
odnos in pomembnost toplega sprejema izseljencev, saj se bodo le-ti
