Page 264 - Lesjak, Miha, Marijana Sikošek, Simon Kerma. Ur. 2020. Tematski turizem: teoretični in aplikativni primeru oblik turizma v svetu in Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 264
Miha Koderman
ga pojem oznacˇuje. Tako lahko ugotovimo, da se pojem turizem is-
kanja korenin nanaša na turisticˇno mobilnost oseb (natancˇneje izse-
ljencev oz. nekdanjih izseljencev in/ali njihovih potomcev), ki s turi-
sticˇnimi, sorodstvenimi, z genealoškimi ali drugimi motivi potujejo
v svojo izvorno državo (ali izvorno državo svojih staršev oz. predni-
kov). Pri tem segmentu turistov kot eden glavnih motivov za poto-
vanje mocˇno izstopa družinska in/ali narodnostna oz. etnicˇna dedi-
šcˇina. Posledicˇno ima tovrsten turist do izbrane regije/države obli-
kovano pozitivno naravnano cˇustveno vez, ki se pogosto manifestira
v (samo)identifikaciji z regijo/državo in/ali v njegovem vecˇkratnem
potovanju v to regijo/državo. Posameznika lahko za tovrstno udej-
stvovanje (še zlasti) motivira družinska dedišcˇina, ki jo oseba ohra-
nja preko stikov z bolj ali manj poznanimi sorodniki, ki živijo v tej
264 državi. (Koderman, 2015, str. 22)
Ob poslovenjenju pojma roots tourism smo torej oblikovali izraz
»turizem iskanja korenin« (Koderman in Mihelicˇ Pulsipher, 2012; Ko-
derman, 2012; 2015). Pri tem smo v pojem poleg neposrednega pre-
voda angleških besed vkljucˇili tudi glagolnik »iskanja«, s cˇimer smo
želeli kar najdosledneje zaobjeti vse zgoraj omenjene znacˇilnosti po-
java in se poskušali cˇim bolj približati izvirnemu pomenu.
Evolucija turisticˇne ponudbe za izseljence in njihove
potomce v slovenskem prostoru
V kolikor za predstavljeni koncept turizma iskanja korenin velja, da
se je znotraj turisticˇnega sektorja uveljavil v zadnjih nekaj desetle-
tjih, pa obiski izseljencev in njihovih potomcev v izvorno domovino
(v bolj ali manj intenzivni obliki) potekajo že od nekdaj. Tekom 20.
stoletja so postopoma prerasli v obliko turisticˇnega obiskovanja, ka-
kršno poznamo dandanes.
Obiski izseljencev v medvojnem obdobju
Obmocˇje slovenskega etnicˇnega prostora je bilo vse od druge polo-
vice 18. stoletja izpostavljeno vecˇ selitvenim tokovom, ki so dodobra
zaznamovali tedanjo družbo. Na pomembnost povratnih obiskov iz-
seljencev so na omenjenem obmocˇju zacˇele prve opozarjati izseljen-
ske organizacije, ki so od zacˇetka 20. stoletja delovale v avstro-ogrski
monarhiji. O tem, da so bila potovanja slovenskih izseljencev že v ti-
stem obdobju zanimiva tudi z ekonomskega vidika, pricˇajo številni
potovalni uradi in agencije, ustanovljene v sredini dvajsetih let 20.
ga pojem oznacˇuje. Tako lahko ugotovimo, da se pojem turizem is-
kanja korenin nanaša na turisticˇno mobilnost oseb (natancˇneje izse-
ljencev oz. nekdanjih izseljencev in/ali njihovih potomcev), ki s turi-
sticˇnimi, sorodstvenimi, z genealoškimi ali drugimi motivi potujejo
v svojo izvorno državo (ali izvorno državo svojih staršev oz. predni-
kov). Pri tem segmentu turistov kot eden glavnih motivov za poto-
vanje mocˇno izstopa družinska in/ali narodnostna oz. etnicˇna dedi-
šcˇina. Posledicˇno ima tovrsten turist do izbrane regije/države obli-
kovano pozitivno naravnano cˇustveno vez, ki se pogosto manifestira
v (samo)identifikaciji z regijo/državo in/ali v njegovem vecˇkratnem
potovanju v to regijo/državo. Posameznika lahko za tovrstno udej-
stvovanje (še zlasti) motivira družinska dedišcˇina, ki jo oseba ohra-
nja preko stikov z bolj ali manj poznanimi sorodniki, ki živijo v tej
264 državi. (Koderman, 2015, str. 22)
Ob poslovenjenju pojma roots tourism smo torej oblikovali izraz
»turizem iskanja korenin« (Koderman in Mihelicˇ Pulsipher, 2012; Ko-
derman, 2012; 2015). Pri tem smo v pojem poleg neposrednega pre-
voda angleških besed vkljucˇili tudi glagolnik »iskanja«, s cˇimer smo
želeli kar najdosledneje zaobjeti vse zgoraj omenjene znacˇilnosti po-
java in se poskušali cˇim bolj približati izvirnemu pomenu.
Evolucija turisticˇne ponudbe za izseljence in njihove
potomce v slovenskem prostoru
V kolikor za predstavljeni koncept turizma iskanja korenin velja, da
se je znotraj turisticˇnega sektorja uveljavil v zadnjih nekaj desetle-
tjih, pa obiski izseljencev in njihovih potomcev v izvorno domovino
(v bolj ali manj intenzivni obliki) potekajo že od nekdaj. Tekom 20.
stoletja so postopoma prerasli v obliko turisticˇnega obiskovanja, ka-
kršno poznamo dandanes.
Obiski izseljencev v medvojnem obdobju
Obmocˇje slovenskega etnicˇnega prostora je bilo vse od druge polo-
vice 18. stoletja izpostavljeno vecˇ selitvenim tokovom, ki so dodobra
zaznamovali tedanjo družbo. Na pomembnost povratnih obiskov iz-
seljencev so na omenjenem obmocˇju zacˇele prve opozarjati izseljen-
ske organizacije, ki so od zacˇetka 20. stoletja delovale v avstro-ogrski
monarhiji. O tem, da so bila potovanja slovenskih izseljencev že v ti-
stem obdobju zanimiva tudi z ekonomskega vidika, pricˇajo številni
potovalni uradi in agencije, ustanovljene v sredini dvajsetih let 20.
