Page 266 - Lesjak, Miha, Marijana Sikošek, Simon Kerma. Ur. 2020. Tematski turizem: teoretični in aplikativni primeru oblik turizma v svetu in Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 266
Miha Koderman
»po nekoliko tednih vrnili nazaj v svojo novo domovino. Ni pa vsee-
no, s kakšnimi vtisi se bodo vracˇali. Ti izseljenci bodo v tujini ali na-
ši najboljši zavezniki in pomocˇniki, ali naši najnevarnejši sovražni-
ki« (»Pozdravljeni!«, 1930, str. 2). Prvi uspešno izpeljani množicˇnejši
obisk slovenskih izseljencev je bil po do sedaj dostopnih podatkih
izveden 28. maja leta 1922, ko je v nekdanjo domovino pripotovala
skupina izseljencev iz Vestfalije v Nemcˇiji. Financˇno je izlet podpr-
la nemška vlada, ki je zagotovila cenejše vozne karte za vlak (Friš,
1996, str. 169; Drnovšek, 2012, str. 94). Po prihodu in prenocˇitvi na vla-
ku v Ljubljani so potovanje nadaljevali do romarske tocˇke v takratni
Rajhenburg, današnjo Brestanico, kamor jih je pospremil ljubljanski
škof Anton Bonaventura Jeglicˇ. Po romanju so izletniki odšli na svoje
domove, 6. junija so se z vlakom vrnili v Nemcˇijo (Friš, 1996, str. 169).
266 Podoben izlet iz Vestfalije je bil v organizaciji Zveze slovenskih ka-
toliških društev v Nemcˇiji izveden tudi v letu 1927, ko so izseljencem v
Ljubljani priredili sprejem, obisk pa je vkljucˇeval ogled Bleda, Brezij,
Celja in Maribora. Tokratni sprejem gostov je bil veliko bolje orga-
niziran, cˇasopisje pa je izcˇrpno porocˇalo predvsem o slavnostnem
sprejemu v Mariboru (Friš, 1996, str. 169). Ob vrnitvi v Nemcˇijo se
je v cˇasniku Slovenec Zveza slovenskih katoliških društev v Nemcˇiji
zahvalila za topel in slavnostni sprejem, ki so ga bili deležni v sta-
ri domovini, saj so jih pozdravili ugledni predstavniki politicˇne in
cerkvene elite (»Zahvala vestfalskih Slovencev«, 1927, str. 3). V letu
1929 je Slovenijo v organizaciji izseljenskega kaplana Antona Hefner-
ja obiskalo 85 izseljencev iz Lorene v Franciji, ki so jim po narocˇilu
tedanjega ministra za promet Antona Korošca omogocˇili brezplacˇno
vožnjo po Sloveniji, dva tedna pa so preživeli pri svojih sorodnikih
(Friš, 1996, str. 170). Tudi oni oz. organizator Anton Hefner se je po
vrnitvi v Francijo javno zahvalil za sprejem v Sloveniji. V zahvali je
omenjeno, da bi prišlo na obisk še vecˇ izseljencev, a se izlet predho-
dno že dvakrat ni izvedel in je bil zaradi tega izkazan manjši interes,
kot bi lahko bil sicer. Jugoslovansko poslaništvo v Parizu je potnikom
uredilo skupni potni list, vizume in drugo dokumentacijo, kar je pre-
cej olajšalo potovanje v Jugoslavijo. Pozitiven vtis na potnike naj bi
s primernejšim odnosom naredili tudi cariniki na Jesenicah (»Naši
delavci iz Francije v domovini«, 1929, str. 7).
Obiski slovenskih izseljencev iz Nemcˇije, Nizozemske, Francije in
Belgije so se v prihodnjih letih še nadaljevali, o cˇemer je vestno poro-
cˇalo cˇasopisje. Pomemben pokazatelj ohranjanja stikov z nekdanjo
»po nekoliko tednih vrnili nazaj v svojo novo domovino. Ni pa vsee-
no, s kakšnimi vtisi se bodo vracˇali. Ti izseljenci bodo v tujini ali na-
ši najboljši zavezniki in pomocˇniki, ali naši najnevarnejši sovražni-
ki« (»Pozdravljeni!«, 1930, str. 2). Prvi uspešno izpeljani množicˇnejši
obisk slovenskih izseljencev je bil po do sedaj dostopnih podatkih
izveden 28. maja leta 1922, ko je v nekdanjo domovino pripotovala
skupina izseljencev iz Vestfalije v Nemcˇiji. Financˇno je izlet podpr-
la nemška vlada, ki je zagotovila cenejše vozne karte za vlak (Friš,
1996, str. 169; Drnovšek, 2012, str. 94). Po prihodu in prenocˇitvi na vla-
ku v Ljubljani so potovanje nadaljevali do romarske tocˇke v takratni
Rajhenburg, današnjo Brestanico, kamor jih je pospremil ljubljanski
škof Anton Bonaventura Jeglicˇ. Po romanju so izletniki odšli na svoje
domove, 6. junija so se z vlakom vrnili v Nemcˇijo (Friš, 1996, str. 169).
266 Podoben izlet iz Vestfalije je bil v organizaciji Zveze slovenskih ka-
toliških društev v Nemcˇiji izveden tudi v letu 1927, ko so izseljencem v
Ljubljani priredili sprejem, obisk pa je vkljucˇeval ogled Bleda, Brezij,
Celja in Maribora. Tokratni sprejem gostov je bil veliko bolje orga-
niziran, cˇasopisje pa je izcˇrpno porocˇalo predvsem o slavnostnem
sprejemu v Mariboru (Friš, 1996, str. 169). Ob vrnitvi v Nemcˇijo se
je v cˇasniku Slovenec Zveza slovenskih katoliških društev v Nemcˇiji
zahvalila za topel in slavnostni sprejem, ki so ga bili deležni v sta-
ri domovini, saj so jih pozdravili ugledni predstavniki politicˇne in
cerkvene elite (»Zahvala vestfalskih Slovencev«, 1927, str. 3). V letu
1929 je Slovenijo v organizaciji izseljenskega kaplana Antona Hefner-
ja obiskalo 85 izseljencev iz Lorene v Franciji, ki so jim po narocˇilu
tedanjega ministra za promet Antona Korošca omogocˇili brezplacˇno
vožnjo po Sloveniji, dva tedna pa so preživeli pri svojih sorodnikih
(Friš, 1996, str. 170). Tudi oni oz. organizator Anton Hefner se je po
vrnitvi v Francijo javno zahvalil za sprejem v Sloveniji. V zahvali je
omenjeno, da bi prišlo na obisk še vecˇ izseljencev, a se izlet predho-
dno že dvakrat ni izvedel in je bil zaradi tega izkazan manjši interes,
kot bi lahko bil sicer. Jugoslovansko poslaništvo v Parizu je potnikom
uredilo skupni potni list, vizume in drugo dokumentacijo, kar je pre-
cej olajšalo potovanje v Jugoslavijo. Pozitiven vtis na potnike naj bi
s primernejšim odnosom naredili tudi cariniki na Jesenicah (»Naši
delavci iz Francije v domovini«, 1929, str. 7).
Obiski slovenskih izseljencev iz Nemcˇije, Nizozemske, Francije in
Belgije so se v prihodnjih letih še nadaljevali, o cˇemer je vestno poro-
cˇalo cˇasopisje. Pomemben pokazatelj ohranjanja stikov z nekdanjo
