Page 289 - Lesjak, Miha, Marijana Sikošek, Simon Kerma. Ur. 2020. Tematski turizem: teoretični in aplikativni primeru oblik turizma v svetu in Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 289
Vesoljski turizem 289
Na suborbitalnih poletih bo prevažalo potnike tudi zasebno pod-
jetje Blue Origin. Od leta 2006 razvijajo vesoljsko plovilo New She-
ppard. Podjetje je uspešno izvedlo že nekaj poskusnih poletov, med
katerimi so presegli višino 100 kilometrov in hitrost plovila vecˇ kot
3.600 kilometrov na uro. New Sheppard v navpicˇnem poletu ponese
vesoljsko kapsulo, ki ima prostora za šest potnikov, do dolocˇene vi-
šine. Kapsula se potem locˇi od plovila in se vrne na Zemljo s pomocˇ-
jo padal, maticˇno plovilo pa po vrnitvi pristane s pomocˇjo raketnih
motorjev.
Še nekaj drugih podjetij (npr. World View Enterprises Inc., Europe-
an Aeronautics Defence and Space Company Astrium, Masten Space
Systems, Booster Space Industries, Rocketplane Inc., xcor) je v zad-
njih letih snovalo ali se še vedno ukvarjajo z nacˇrtovanjem razlicˇnih
vesoljskih plovil, vendar doslej javnosti še niso predstavila kakšnih
vidnih rezultatov.
O orbitalnem poletu govorimo takrat, ko se vesoljsko plovilo dvi-
gne visoko nad atmosfero in se utiri v orbito okoli Zemlje. Orbitalna
vesoljska plovila lahko v nizki orbiti krožijo okoli Zemlje daljši cˇas,
od dveh tednov (npr. bivši angl. space shuttle) do vecˇ mesecev ali let,
kot npr. Mednarodna vesoljska postaja. Vesoljski turisti, ki obišcˇejo
orbito, zaenkrat v vesolje poletijo z drugimi profesionalnimi astro-
navti ali kozmonavti, ki odhajajo na Mednarodno vesoljsko postajo.
Vesoljski turist takrat potuje kot dodaten cˇlan nove posadke, vracˇa pa
se na Zemljo s posadko, ki je na postaji preživela dolocˇen cˇas. Turist
skupaj s profesionalnimi astronavti oz. znanstveniki v istih prostorih
preživi vseh sedem do deset dni, kolikor traja menjava posadke.
Za prvega vesoljskega turista danes velja Dennis Tito, vendar, kot
piše Pelt (2005), ni bil prvi »civilist«, ki je poletel v orbito okoli Ze-
mlje. Leta 1990 je na takrat še delujocˇo rusko vesoljsko postajo Mir
poletel japonski novinar Toyohiro Akiyama. Tja so ga za ceno 12 mi-
lijonov dolarjev poslali delodajalci, televizijska družba Tokyo Broad-
casting System, ki je na ta nacˇin ovekovecˇila 40. obletnico delovanja.
Akiyama se je med poletom v živo javljal s postaje Mir. Ker pa si po-
leta ni placˇal sam, ga ne moremo šteti za vesoljskega turista, prav
tako ne britanske državljanke, kemicˇarke dr. Helen Sharman, ki je
leta 1991 na isti postaji preživela osem dni. Tja je namrecˇ poletela
kot zmagovalka tekmovanja, ki ga je sponzorirala moskovska banka
Moscow Narodny Bank. Banka je za polet placˇala 10 milijonov dolar-
jev. Tekmovanje je imelo simbolicˇen pomen in naj bi utrjevalo vezi
Na suborbitalnih poletih bo prevažalo potnike tudi zasebno pod-
jetje Blue Origin. Od leta 2006 razvijajo vesoljsko plovilo New She-
ppard. Podjetje je uspešno izvedlo že nekaj poskusnih poletov, med
katerimi so presegli višino 100 kilometrov in hitrost plovila vecˇ kot
3.600 kilometrov na uro. New Sheppard v navpicˇnem poletu ponese
vesoljsko kapsulo, ki ima prostora za šest potnikov, do dolocˇene vi-
šine. Kapsula se potem locˇi od plovila in se vrne na Zemljo s pomocˇ-
jo padal, maticˇno plovilo pa po vrnitvi pristane s pomocˇjo raketnih
motorjev.
Še nekaj drugih podjetij (npr. World View Enterprises Inc., Europe-
an Aeronautics Defence and Space Company Astrium, Masten Space
Systems, Booster Space Industries, Rocketplane Inc., xcor) je v zad-
njih letih snovalo ali se še vedno ukvarjajo z nacˇrtovanjem razlicˇnih
vesoljskih plovil, vendar doslej javnosti še niso predstavila kakšnih
vidnih rezultatov.
O orbitalnem poletu govorimo takrat, ko se vesoljsko plovilo dvi-
gne visoko nad atmosfero in se utiri v orbito okoli Zemlje. Orbitalna
vesoljska plovila lahko v nizki orbiti krožijo okoli Zemlje daljši cˇas,
od dveh tednov (npr. bivši angl. space shuttle) do vecˇ mesecev ali let,
kot npr. Mednarodna vesoljska postaja. Vesoljski turisti, ki obišcˇejo
orbito, zaenkrat v vesolje poletijo z drugimi profesionalnimi astro-
navti ali kozmonavti, ki odhajajo na Mednarodno vesoljsko postajo.
Vesoljski turist takrat potuje kot dodaten cˇlan nove posadke, vracˇa pa
se na Zemljo s posadko, ki je na postaji preživela dolocˇen cˇas. Turist
skupaj s profesionalnimi astronavti oz. znanstveniki v istih prostorih
preživi vseh sedem do deset dni, kolikor traja menjava posadke.
Za prvega vesoljskega turista danes velja Dennis Tito, vendar, kot
piše Pelt (2005), ni bil prvi »civilist«, ki je poletel v orbito okoli Ze-
mlje. Leta 1990 je na takrat še delujocˇo rusko vesoljsko postajo Mir
poletel japonski novinar Toyohiro Akiyama. Tja so ga za ceno 12 mi-
lijonov dolarjev poslali delodajalci, televizijska družba Tokyo Broad-
casting System, ki je na ta nacˇin ovekovecˇila 40. obletnico delovanja.
Akiyama se je med poletom v živo javljal s postaje Mir. Ker pa si po-
leta ni placˇal sam, ga ne moremo šteti za vesoljskega turista, prav
tako ne britanske državljanke, kemicˇarke dr. Helen Sharman, ki je
leta 1991 na isti postaji preživela osem dni. Tja je namrecˇ poletela
kot zmagovalka tekmovanja, ki ga je sponzorirala moskovska banka
Moscow Narodny Bank. Banka je za polet placˇala 10 milijonov dolar-
jev. Tekmovanje je imelo simbolicˇen pomen in naj bi utrjevalo vezi
