Page 286 - Lesjak, Miha, Marijana Sikošek, Simon Kerma. Ur. 2020. Tematski turizem: teoretični in aplikativni primeru oblik turizma v svetu in Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

Iztok Boncˇina

286

Slika 13.3 Barringerjev krater v Arizoni (zda), globok 170 metrov, s premerom skoraj
1.200 metrov, je nastal ob padcu velikega meteorita; vsako leto ga obišcˇe
veliko število astroturistov (foto Iztok Boncˇina)

pustolovska ali adrenalinska – se ne zadovolji vecˇ samo z opazova-
njem in obcˇudovanjem lepot vesolja z Zemlje, temvecˇ se jim skuša
že nekoliko približati. Kar nekaj zasebnih podjetij namrecˇ že ponu-
ja »skoraj vesoljske« turisticˇne izkušnje, kot so doživetje breztežnosti
na parabolicˇnih poletih, višinski polet v stratosfero z reaktivnim le-
talom, simulacija treninga astronavtov idr. Doživljajski astroturizem
je trenutno precej cenejši kot poleti v vesolje, zato je tudi dostopnejši
širšim množicam in morebitnim prihodnjim vesoljskim turistom.

Med dejavnostmi, ki jih ponuja doživljajski astroturizem, se ob-
cˇutkom pravega poleta v vesolje še najbolje približa parabolicˇni let,
kjer potniki doživijo kratko stanje breztežnosti, strokovno imeno-
vano mikrogravitacija. Nacˇelo je analogno dogajanju med vožnjo z
»vlakom smrti« v zabavišcˇih parkih ali hitrem spustu dvigala. Para-
bolicˇni let se izvaja s posebej prilagojenim letalom. Letalo se pod
kotom 45 stopinj dvigne na višino približno devet kilometrov, po-
tem pa se po posebni paraboli spet spusti. Na najvišji tocˇki krivulje
udeleženci poleta doživijo stanje breztežnosti, ki traja med 20 in 30
sekund. Vtise poleta v vesolje udeležencem približa tudi supersoni-
cˇni polet ali polet v stratosfero oz. veliko višino (high altitude flight).