Page 285 - Lesjak, Miha, Marijana Sikošek, Simon Kerma. Ur. 2020. Tematski turizem: teoretični in aplikativni primeru oblik turizma v svetu in Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 285
Vesoljski turizem 285
mendres (Portugalska), Gochang (Južna Koreja), Jantar Mantar (In-
dija) ali kanjon Chaco (zda). Med pomembnejšimi meritvami, ki so
jih izvajali anticˇni astronomi, so bile poti planetov, Lunine mene in
predvsem ugotavljanje Soncˇevega obrata ter enakonocˇja. Ta arhitek-
turna dedišcˇina ima danes velik potencial za razvoj astroturizma,
nekocˇ pa bodo morda prihodnji vesoljski potniki cˇloveško zapušcˇino
obcˇudovali tudi na drugih nebesnih telesih. Mišljene so zgradbe ali
predmeti, ki jih bodo (ali so jih že) na Luni oz. Marsu prvi raziskoval-
ci postavili in jih bodo pozneje obiskovali turisti. Nekaj takšnih zgo-
dovinskih reliktov prvih odprav Apollo že desetletja obstaja na Luni,
npr. stopinje astronavtov, razni predmeti, vozila in naprave, vecˇa pa
se tudi število raziskovalnih vozil ali naprav na Marsu.
V svoji zgodovini se je Zemlja pogosto srecˇala z raznimi nebesnimi
telesi, kot so asteroidi, meteoriti ali kometi. Padci teh teles so v mi-
lijonih let zapustili veliko število udarnih kraterjev, krožnih ali oval-
nih depresij na njenem površju. Cˇ eprav stalni procesi, ki spreminja-
jo površje Zemlje, pocˇasi zabrišejo ucˇinke udarca, je kljub temu na
Zemlji ostalo kar nekaj vecˇjih kraterjev, ki so postali prave turisticˇne
atrakcije. Med znacˇilnejšimi in slavnimi je Barringerjev krater v Ari-
zoni, globok 170 metrov, s premerom skoraj 1.200 metrov. Predvsem v
zda je popularno tudi iskanje vecˇjih ali manjših meteoritov, ki med
padcem ne zgorijo v atmosferi, eksplodirajo ali povzrocˇijo kraterja.
Mnogo jih pade v oceane, nekateri pa ostanejo na površju ali se zari-
jejo v zemljo. Tehtajo lahko od nekaj gramov do vecˇ sto kilogramov.
Na svetu obstaja vecˇ kot 500 vecˇjih astronomskih observatorijev v
približno 30-ih državah. Mnogi, tudi tisti z najvecˇjimi opticˇnimi ali
radijskimi teleskopi na svetu, so obcˇasno odprti za obiskovalce, po-
gosto z namenom popularizacije astronomije, pa tudi v izobraževal-
ne namene. Med njimi so npr. Mauna Kea na Havajih, Very Large Te-
lescope na Cerro Paranal v Cˇ ilu, Roque de los Muchachos Observa-
tory na Kanarskih otokih in Atacama Large Millimeter Array (alma) v
Cˇ ilu. Obiski opticˇnih teleskopov so podnevi, da turisti ne motijo nocˇ-
nega dela astronomov. Nekateri observatoriji imajo pripravljene po-
sebne programe za obiskovalce, ki si poleg velikih teleskopov lahko
ogledajo tudi druge tehnicˇne naprave, kot so astrokamere ali spek-
trografi. Mnogi starejši observatoriji (npr. Yerkes v Wisconsinu in Lo-
well v Arizoni) so zaradi svojih naprav ali pomembnih znanstveni-
kov, ki so tam službovali, postali pravi spomenik tehnicˇne dedišcˇine.
Druga, doživljajska oblika astroturizma – lahko bi jo imenovali tudi
mendres (Portugalska), Gochang (Južna Koreja), Jantar Mantar (In-
dija) ali kanjon Chaco (zda). Med pomembnejšimi meritvami, ki so
jih izvajali anticˇni astronomi, so bile poti planetov, Lunine mene in
predvsem ugotavljanje Soncˇevega obrata ter enakonocˇja. Ta arhitek-
turna dedišcˇina ima danes velik potencial za razvoj astroturizma,
nekocˇ pa bodo morda prihodnji vesoljski potniki cˇloveško zapušcˇino
obcˇudovali tudi na drugih nebesnih telesih. Mišljene so zgradbe ali
predmeti, ki jih bodo (ali so jih že) na Luni oz. Marsu prvi raziskoval-
ci postavili in jih bodo pozneje obiskovali turisti. Nekaj takšnih zgo-
dovinskih reliktov prvih odprav Apollo že desetletja obstaja na Luni,
npr. stopinje astronavtov, razni predmeti, vozila in naprave, vecˇa pa
se tudi število raziskovalnih vozil ali naprav na Marsu.
V svoji zgodovini se je Zemlja pogosto srecˇala z raznimi nebesnimi
telesi, kot so asteroidi, meteoriti ali kometi. Padci teh teles so v mi-
lijonih let zapustili veliko število udarnih kraterjev, krožnih ali oval-
nih depresij na njenem površju. Cˇ eprav stalni procesi, ki spreminja-
jo površje Zemlje, pocˇasi zabrišejo ucˇinke udarca, je kljub temu na
Zemlji ostalo kar nekaj vecˇjih kraterjev, ki so postali prave turisticˇne
atrakcije. Med znacˇilnejšimi in slavnimi je Barringerjev krater v Ari-
zoni, globok 170 metrov, s premerom skoraj 1.200 metrov. Predvsem v
zda je popularno tudi iskanje vecˇjih ali manjših meteoritov, ki med
padcem ne zgorijo v atmosferi, eksplodirajo ali povzrocˇijo kraterja.
Mnogo jih pade v oceane, nekateri pa ostanejo na površju ali se zari-
jejo v zemljo. Tehtajo lahko od nekaj gramov do vecˇ sto kilogramov.
Na svetu obstaja vecˇ kot 500 vecˇjih astronomskih observatorijev v
približno 30-ih državah. Mnogi, tudi tisti z najvecˇjimi opticˇnimi ali
radijskimi teleskopi na svetu, so obcˇasno odprti za obiskovalce, po-
gosto z namenom popularizacije astronomije, pa tudi v izobraževal-
ne namene. Med njimi so npr. Mauna Kea na Havajih, Very Large Te-
lescope na Cerro Paranal v Cˇ ilu, Roque de los Muchachos Observa-
tory na Kanarskih otokih in Atacama Large Millimeter Array (alma) v
Cˇ ilu. Obiski opticˇnih teleskopov so podnevi, da turisti ne motijo nocˇ-
nega dela astronomov. Nekateri observatoriji imajo pripravljene po-
sebne programe za obiskovalce, ki si poleg velikih teleskopov lahko
ogledajo tudi druge tehnicˇne naprave, kot so astrokamere ali spek-
trografi. Mnogi starejši observatoriji (npr. Yerkes v Wisconsinu in Lo-
well v Arizoni) so zaradi svojih naprav ali pomembnih znanstveni-
kov, ki so tam službovali, postali pravi spomenik tehnicˇne dedišcˇine.
Druga, doživljajska oblika astroturizma – lahko bi jo imenovali tudi
