Page 287 - Lesjak, Miha, Marijana Sikošek, Simon Kerma. Ur. 2020. Tematski turizem: teoretični in aplikativni primeru oblik turizma v svetu in Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 287
Vesoljski turizem 287
Pilot reaktivnega letala popelje udeleženca tudi preko višine 25 kilo-
metrov, kjer se že opazita rahla ukrivljenost Zemlje in temina veso-
lja. Poleg velike višine je znacˇilnost takšnih poletov tudi precejšnja
hitrost, ki je dvainpolkrat višja od hitrosti zvoka (Boyle, 2004; Goe-
hlich, 2007).
Vsi astronavti in kozmonavti, pa tudi vesoljski turisti, ki se podajo
v orbito okoli Zemlje, morajo pred poletom opraviti zahtevne pripra-
ve, preglede in treninge. Del teh aktivnosti lahko spoznajo in doživi-
jo tudi obicˇajni turisti. V manjši meri se obiskovalci lahko udeležijo
simulacije treninga astronavtov v Kenedijevem vesoljskem središcˇu
na Floridi, aktivneje pa v Zvezdnem mestu (Zvyozdny gorodok) blizu
Moskve. V simulatorju Soyuz, ki je kopija istoimenske kapsule, turi-
sti spoznajo vse postopke, od vzleta do pristanka vesoljskega plovila.
Na zunanjosti makete Mednarodne vesoljske postaje, ki je v naravni
velikosti, lahko oblecˇeni v posebna oblacˇila simulirajo razlicˇna opra-
vila. Turistom je na voljo tudi izkušnja z vrtecˇo se centrifugo. Pri tej
vaji lahko obcˇutijo mocˇne sile, ki med vzletom in pristankom vpliva-
jo na telo udeležencev vesoljskih poletov.
Suborbitalni in orbitalni turizem
V smislu vesoljskega turizma je suborbitalni polet vsak polet poseb-
nega plovila, ki doseže višino 100 kilometrov (Karmanova linija) in
se vrne na Zemljo. Na teh višinah zraka prakticˇno ni vecˇ. Plovilo pa
vendarle ne doseže takšnih hitrosti, da bi premagalo težnost Zemlje
in se utirilo v orbito okoli nje. Za razliko od orbitalnih poletov, ki se
jih je že udeležilo manjše število vesoljskih turistov, se suborbitalni
turisticˇni poleti še niso zacˇeli. Trenutno je suborbitalni turizem še v
fazi priprav, predvsem testiranja razlicˇnih vesoljskih plovil, ki jih raz-
vijajo družbe, usmerjene v komercialne vesoljske polete.
K povecˇanemu zanimanju in razvoju suborbitalnih turisticˇnih po-
letov je brez dvoma pripomogla nagrada Ansari X Prize. Leta 1996 jo
je ponudila organizacija X Prize, neprofitna fundacija, ki želi z ra-
znimi natecˇaji spodbuditi tehnološki razvoj in inovacije, koristne za
cˇloveštvo. Ko je organizacija prejela vecˇmilijonsko donacijo od pod-
jetnice Anousheh Ansari (ki je pozneje postala tudi vesoljska turist-
ka), se je preimenovala v Ansari X Prize (Bunghez, 2015).
Motiv nagrade Ansari X Prize je bil spodbuditi razvoj vesoljske in-
dustrije pri zasebnem sektorju. Pogoji za pridobitev nagrade v višini
10 milijonov dolarjev so bili:
Pilot reaktivnega letala popelje udeleženca tudi preko višine 25 kilo-
metrov, kjer se že opazita rahla ukrivljenost Zemlje in temina veso-
lja. Poleg velike višine je znacˇilnost takšnih poletov tudi precejšnja
hitrost, ki je dvainpolkrat višja od hitrosti zvoka (Boyle, 2004; Goe-
hlich, 2007).
Vsi astronavti in kozmonavti, pa tudi vesoljski turisti, ki se podajo
v orbito okoli Zemlje, morajo pred poletom opraviti zahtevne pripra-
ve, preglede in treninge. Del teh aktivnosti lahko spoznajo in doživi-
jo tudi obicˇajni turisti. V manjši meri se obiskovalci lahko udeležijo
simulacije treninga astronavtov v Kenedijevem vesoljskem središcˇu
na Floridi, aktivneje pa v Zvezdnem mestu (Zvyozdny gorodok) blizu
Moskve. V simulatorju Soyuz, ki je kopija istoimenske kapsule, turi-
sti spoznajo vse postopke, od vzleta do pristanka vesoljskega plovila.
Na zunanjosti makete Mednarodne vesoljske postaje, ki je v naravni
velikosti, lahko oblecˇeni v posebna oblacˇila simulirajo razlicˇna opra-
vila. Turistom je na voljo tudi izkušnja z vrtecˇo se centrifugo. Pri tej
vaji lahko obcˇutijo mocˇne sile, ki med vzletom in pristankom vpliva-
jo na telo udeležencev vesoljskih poletov.
Suborbitalni in orbitalni turizem
V smislu vesoljskega turizma je suborbitalni polet vsak polet poseb-
nega plovila, ki doseže višino 100 kilometrov (Karmanova linija) in
se vrne na Zemljo. Na teh višinah zraka prakticˇno ni vecˇ. Plovilo pa
vendarle ne doseže takšnih hitrosti, da bi premagalo težnost Zemlje
in se utirilo v orbito okoli nje. Za razliko od orbitalnih poletov, ki se
jih je že udeležilo manjše število vesoljskih turistov, se suborbitalni
turisticˇni poleti še niso zacˇeli. Trenutno je suborbitalni turizem še v
fazi priprav, predvsem testiranja razlicˇnih vesoljskih plovil, ki jih raz-
vijajo družbe, usmerjene v komercialne vesoljske polete.
K povecˇanemu zanimanju in razvoju suborbitalnih turisticˇnih po-
letov je brez dvoma pripomogla nagrada Ansari X Prize. Leta 1996 jo
je ponudila organizacija X Prize, neprofitna fundacija, ki želi z ra-
znimi natecˇaji spodbuditi tehnološki razvoj in inovacije, koristne za
cˇloveštvo. Ko je organizacija prejela vecˇmilijonsko donacijo od pod-
jetnice Anousheh Ansari (ki je pozneje postala tudi vesoljska turist-
ka), se je preimenovala v Ansari X Prize (Bunghez, 2015).
Motiv nagrade Ansari X Prize je bil spodbuditi razvoj vesoljske in-
dustrije pri zasebnem sektorju. Pogoji za pridobitev nagrade v višini
10 milijonov dolarjev so bili:
