Page 11 - Model SMeART in smernice za poslovno sodelovanje med univerzo in gospodarstvom
P. 11
Uvod
be, so se velika podjetja v smislu kadrovanja in financ že utrdila, njihovemu
zgledu pa sedaj sledijo tudi m s p. Doslej je svoje procese digitaliziralo še-
le okoli 20 odstotkov evropskih m s p. V naslednjih petih letih naj bi se ta
številka povečala na 80 odstotkov. Internet stvari že dolgo ni več »glasba
prihodnosti«, saj je digitalizacija vseh produkcijskih in poslovnih procesov
nujna za vsako podjetje.
Strokovnjaki menijo, da bo digitalna preobrazba koristila zlasti m sp, saj
jim bo ponudila odlične priložnosti za povečanje konkurenčnosti in ohra-
njanje prednosti pred konkurenti. Zato digitalna preobrazba proizvodnih
procesov ni alternativa, pač pa edini način, na katerega lahko zagotovimo
sprotni pregled nad celotnim procesom in oskrbno verigo ter ustvarimo
preglednejšo strukturo strank. Digitalna preobrazba tako ponuja koristi
vsem udeležencem. Kupci uživajo izrazito optimizirane storitve, podjetja
pa pridobijo privlačne poslovne modele (Telekom, b. l.).
Industrija 4.0 in pametni inženiring se osredotočata na proizvodni pro-
ces znotraj pametne tovarne, drugi pomemben pojem – internet stvari
(i o t) – pa se osredotoča na fazo uporabe digitaliziranih in povezanih na-
prav ter izdelkov. Industrija 4.0 vključuje kibernetsko-fizične sisteme: in-
ternet stvari in računalništvo v oblaku (Hermann idr., 2016). Poleg tega se
izraz »industrija 4.0« močno osredotoča na pametne tovarne. Da bi lahko
opisali splošne procese digitalne preobrazbe, spremenjeno vrednostno ve-
rigo in spremembe življenjskega cikla izdelka (glej poglavje 1.4.1) ter učin-
ke, povezane z neindustrijskimi m sp, menimo, da je izraz »industrija 4.0«
preveč omejen, izraz »kibernetsko-fizični sistem« pa bolje odraža pomen
teh novih razvojnih dosežkov v primerjavi s stopnjami industrijskega ra-
zvoja (glej sliko 1.2). Industrija 4.0 se nanaša na koncept pametne ali inte-
ligentne tovarne, ki je sestavljena iz treh delov:
– Pametna proizvodnja: nove proizvodne tehnologije, ki vzpostavljajo
sodelovanje med vsemi elementi proizvodnje ali sodelovanje med
upravljavcem, strojem in orodjem.
– Pametne storitve: informacijska in tehnična infrastruktura, ki omo-
goča integracijo sistemov, poleg tega pa tudi integracijo podjetja kot
dobavitelja – kupca, z možnostjo medsebojnega dostopa do zunanjih
struktur, kot so ceste, vozlišča, ravnanje z odpadki itd.
– Pametna energija: osredotočanje na porabo energije, ustvarjanje učin-
kovitejših sistemov in zmanjšanje energetskih izgub.
Trenutno se pametni inženiring šteje za spodbujevalca zgoraj pojasnje-
11
be, so se velika podjetja v smislu kadrovanja in financ že utrdila, njihovemu
zgledu pa sedaj sledijo tudi m s p. Doslej je svoje procese digitaliziralo še-
le okoli 20 odstotkov evropskih m s p. V naslednjih petih letih naj bi se ta
številka povečala na 80 odstotkov. Internet stvari že dolgo ni več »glasba
prihodnosti«, saj je digitalizacija vseh produkcijskih in poslovnih procesov
nujna za vsako podjetje.
Strokovnjaki menijo, da bo digitalna preobrazba koristila zlasti m sp, saj
jim bo ponudila odlične priložnosti za povečanje konkurenčnosti in ohra-
njanje prednosti pred konkurenti. Zato digitalna preobrazba proizvodnih
procesov ni alternativa, pač pa edini način, na katerega lahko zagotovimo
sprotni pregled nad celotnim procesom in oskrbno verigo ter ustvarimo
preglednejšo strukturo strank. Digitalna preobrazba tako ponuja koristi
vsem udeležencem. Kupci uživajo izrazito optimizirane storitve, podjetja
pa pridobijo privlačne poslovne modele (Telekom, b. l.).
Industrija 4.0 in pametni inženiring se osredotočata na proizvodni pro-
ces znotraj pametne tovarne, drugi pomemben pojem – internet stvari
(i o t) – pa se osredotoča na fazo uporabe digitaliziranih in povezanih na-
prav ter izdelkov. Industrija 4.0 vključuje kibernetsko-fizične sisteme: in-
ternet stvari in računalništvo v oblaku (Hermann idr., 2016). Poleg tega se
izraz »industrija 4.0« močno osredotoča na pametne tovarne. Da bi lahko
opisali splošne procese digitalne preobrazbe, spremenjeno vrednostno ve-
rigo in spremembe življenjskega cikla izdelka (glej poglavje 1.4.1) ter učin-
ke, povezane z neindustrijskimi m sp, menimo, da je izraz »industrija 4.0«
preveč omejen, izraz »kibernetsko-fizični sistem« pa bolje odraža pomen
teh novih razvojnih dosežkov v primerjavi s stopnjami industrijskega ra-
zvoja (glej sliko 1.2). Industrija 4.0 se nanaša na koncept pametne ali inte-
ligentne tovarne, ki je sestavljena iz treh delov:
– Pametna proizvodnja: nove proizvodne tehnologije, ki vzpostavljajo
sodelovanje med vsemi elementi proizvodnje ali sodelovanje med
upravljavcem, strojem in orodjem.
– Pametne storitve: informacijska in tehnična infrastruktura, ki omo-
goča integracijo sistemov, poleg tega pa tudi integracijo podjetja kot
dobavitelja – kupca, z možnostjo medsebojnega dostopa do zunanjih
struktur, kot so ceste, vozlišča, ravnanje z odpadki itd.
– Pametna energija: osredotočanje na porabo energije, ustvarjanje učin-
kovitejših sistemov in zmanjšanje energetskih izgub.
Trenutno se pametni inženiring šteje za spodbujevalca zgoraj pojasnje-
11
