Page 15 - Model SMeART in smernice za poslovno sodelovanje med univerzo in gospodarstvom
P. 15
Uvod
in Intel so marca leta 2014 v Združenih državah Amerike ustanovila »Kon-
zorcij za razvoj industrijskega interneta« (Industrial Internet Consortium
– i i c). Nove internetne tehnologije je potrebno promovirati v medsebojni
navezavi, ta pristop pa ni omejen zgolj na industrijski sektor. Nadaljnje po-
bude se na Japonskem imenujejo »Industrial Value-Chain Initiative« (i vi).
Njihovi pobudniki so velika japonska podjetja. Kitajska je pobude, podob-
ne nemškemu političnemu konceptu »industrija 4.0.«, sprejela v svojem
petletnem načrtu leta 2015. Igrali naj bi odločilno vlogo v premiku od drža-
ve z nizkimi plačami do svetovne industrijske sile. Južna Koreja prav tako
vlaga v t. i. pametne tovarne. V številnih evropskih državah poznajo druge
dejavnosti, ki se lahko primerjajo z nemško politično pobudo »Industrie
4.0.«. Ena takih je francoska »Industrie du futur« (industrija prihodnos-
ti). V publikaciji e u Compass for Smart Engineering Initiatives and Policies
so zbrane pomembnejše evropske pobude pametnega inženiringa. Rezul-
tat tega projekta imenujemo kompas (Institut für Integrierte Produktion
Hannover, 2018).
Ostali viri navajajo, da je industrija 4.0 naziv za sedanji trend avtoma-
tizacije in izmenjave podatkov v proizvodnih tehnologijah. Vključuje k fs,
internet stvari, računalništvo v oblaku in kognitivno računalništvo. In-
dustrija 4.0. je splošno znana tudi kot četrta industrijska revolucija (glej
sliko 1.1.). Rezultat Industrije 4.0 je tudi t. i. »pametna tovarna«. Znotraj
modularno zasnovanih pametnih tovarn k f s nadzorujejo fizične proce-
se, ustvarjajo virtualno kopijo fizičnega sveta in sprejemajo decentralizi-
rane odločitve. Preko interneta stvari lahko k fs komunicirajo med seboj
in z ljudmi v realnem času, preko računalništva v oblaku pa tako notranje
kot medorganizacijske storitve ponujajo in uporabljajo tisti, ki sodelujejo
v vrednostni verigi (»Industry 4.0«, b. l.).
Platforma, imenovana »Plattform Industrie 4.0«, je identificirala veliko
novih možnosti in izzivov, ki so del ukrepov na petih področjih:
– horizontalna integracija,
– celoviti (end-to-end) digitalni inženiring,
– vertikalna integracija,
– nove socialne infrastrukture,
– kibernetsko-fizični proizvodni sistemi.
Splošne opise (bolj tehnološke ali splošnejše) lahko najdemo v literaturi:
poleg dokumentov nemške Plattform Industrie 4.0 (2018) je odlično splo-
šno vodilo tudi poročilo tematskega sektorja Evropskega parlamenta za
15
in Intel so marca leta 2014 v Združenih državah Amerike ustanovila »Kon-
zorcij za razvoj industrijskega interneta« (Industrial Internet Consortium
– i i c). Nove internetne tehnologije je potrebno promovirati v medsebojni
navezavi, ta pristop pa ni omejen zgolj na industrijski sektor. Nadaljnje po-
bude se na Japonskem imenujejo »Industrial Value-Chain Initiative« (i vi).
Njihovi pobudniki so velika japonska podjetja. Kitajska je pobude, podob-
ne nemškemu političnemu konceptu »industrija 4.0.«, sprejela v svojem
petletnem načrtu leta 2015. Igrali naj bi odločilno vlogo v premiku od drža-
ve z nizkimi plačami do svetovne industrijske sile. Južna Koreja prav tako
vlaga v t. i. pametne tovarne. V številnih evropskih državah poznajo druge
dejavnosti, ki se lahko primerjajo z nemško politično pobudo »Industrie
4.0.«. Ena takih je francoska »Industrie du futur« (industrija prihodnos-
ti). V publikaciji e u Compass for Smart Engineering Initiatives and Policies
so zbrane pomembnejše evropske pobude pametnega inženiringa. Rezul-
tat tega projekta imenujemo kompas (Institut für Integrierte Produktion
Hannover, 2018).
Ostali viri navajajo, da je industrija 4.0 naziv za sedanji trend avtoma-
tizacije in izmenjave podatkov v proizvodnih tehnologijah. Vključuje k fs,
internet stvari, računalništvo v oblaku in kognitivno računalništvo. In-
dustrija 4.0. je splošno znana tudi kot četrta industrijska revolucija (glej
sliko 1.1.). Rezultat Industrije 4.0 je tudi t. i. »pametna tovarna«. Znotraj
modularno zasnovanih pametnih tovarn k f s nadzorujejo fizične proce-
se, ustvarjajo virtualno kopijo fizičnega sveta in sprejemajo decentralizi-
rane odločitve. Preko interneta stvari lahko k fs komunicirajo med seboj
in z ljudmi v realnem času, preko računalništva v oblaku pa tako notranje
kot medorganizacijske storitve ponujajo in uporabljajo tisti, ki sodelujejo
v vrednostni verigi (»Industry 4.0«, b. l.).
Platforma, imenovana »Plattform Industrie 4.0«, je identificirala veliko
novih možnosti in izzivov, ki so del ukrepov na petih področjih:
– horizontalna integracija,
– celoviti (end-to-end) digitalni inženiring,
– vertikalna integracija,
– nove socialne infrastrukture,
– kibernetsko-fizični proizvodni sistemi.
Splošne opise (bolj tehnološke ali splošnejše) lahko najdemo v literaturi:
poleg dokumentov nemške Plattform Industrie 4.0 (2018) je odlično splo-
šno vodilo tudi poročilo tematskega sektorja Evropskega parlamenta za
15
