Page 19 - Model SMeART in smernice za poslovno sodelovanje med univerzo in gospodarstvom
P. 19
Uvod
programirati), in s tem, ko se podatki prenesejo navzgor, se avtomatično
sproži aktuator (žarnica se prižge).
V mnogih primerih se bo aktuator ne le odzval na podatke, ki jih bo pri-
dobil preko mreže interneta stvari, ampak bo tudi povratno poročal o do-
datnih podatkih, zato lahko vsebuje tako senzor kot aktuator. Za razlago
tega primera lahko ponovno uporabimo žarnico: žarnica se prižge le, ko ji
tako naročijo zunanji podatki, vendar če svetlobni element odpove, bo žar-
nica obvestila mrežo, da ta naprava ni več sposobna proizvajati luči, čeprav
lahko še vedno sprejema podatke. Močneje zasnovana mreža bi prav tako
potrebovala uporabo aktuatorjev žarnic, ki bi sprožali občasni »utrip srca«
zato, da bi v primeru, da žarnica popolnoma odpove, mreža to zaznala in
poročala o napaki (Parasam Gate, 2016).
Industrijski internet stvari. Razširitev splošnega izraza »internet stva-
ri«: dandanes uporabljajo vgrajeno računalniško opremo in povezanost v
omrežje le senzorji in stroji določenih proizvajalcev. Običajno so razpo-
rejeni v navpično avtomatizirano piramido, v kateri senzorji in terenske
naprave z omejeno inteligenco in avtomatizacijskimi krmilniki prispevajo
k splošnemu nadzornemu sistemu proizvodnega procesa. Vendar pa bo z
industrijskim internetom stvari več naprav (med katere včasih prišteva-
mo tudi nedokončane izdelke) obogatenih z vgrajeno računalniško opremo
in povezanih z uporabo standardne tehnologije. To terenskim napravam
omogoča, da komunicirajo druga z drugo in po potrebi tudi z osrednji-
mi krmilniki. Prav tako decentralizira analitiko in odločanje ter omogoča
odzive v realnem času.
Drugi pomembni pojmi
Obsežni podatki in analitika. Analitika, ki temelji na obsežnih zbirkah po-
datkov, se je šele pred kratkim pojavila v proizvodnem svetu, kjer optimizi-
ra kakovost proizvodnje, prihrani energijo in izboljša servisiranje opreme.
V kontekstu industrije 4.0 bo zbiranje in celovito ovrednotenje podatkov
iz različnih virov (proizvodna oprema in sistemi kot tudi sistemi za mana-
gement s strankami in podjetji) postalo standard za podporo pri odločanju
v realnem času.
Avtonomni roboti. Proizvajalci v mnogih gospodarskih panogah že dol-
go uporabljajo robote za opravljanje zahtevnejših nalog, vendar pa se le-ti
razvijajo za še večjo uporabnost. Postajajo avtonomnejši, fleksibilnejši in
kooperativnejši. Sčasoma bodo začeli komunicirati med seboj in varno de-
lovati skupaj z ljudmi ter se hkrati od njih učiti. Ti roboti (glej sliko 1.3)
bodo cenejši in bodo imeli več zmogljivosti kot sedanji.
19
programirati), in s tem, ko se podatki prenesejo navzgor, se avtomatično
sproži aktuator (žarnica se prižge).
V mnogih primerih se bo aktuator ne le odzval na podatke, ki jih bo pri-
dobil preko mreže interneta stvari, ampak bo tudi povratno poročal o do-
datnih podatkih, zato lahko vsebuje tako senzor kot aktuator. Za razlago
tega primera lahko ponovno uporabimo žarnico: žarnica se prižge le, ko ji
tako naročijo zunanji podatki, vendar če svetlobni element odpove, bo žar-
nica obvestila mrežo, da ta naprava ni več sposobna proizvajati luči, čeprav
lahko še vedno sprejema podatke. Močneje zasnovana mreža bi prav tako
potrebovala uporabo aktuatorjev žarnic, ki bi sprožali občasni »utrip srca«
zato, da bi v primeru, da žarnica popolnoma odpove, mreža to zaznala in
poročala o napaki (Parasam Gate, 2016).
Industrijski internet stvari. Razširitev splošnega izraza »internet stva-
ri«: dandanes uporabljajo vgrajeno računalniško opremo in povezanost v
omrežje le senzorji in stroji določenih proizvajalcev. Običajno so razpo-
rejeni v navpično avtomatizirano piramido, v kateri senzorji in terenske
naprave z omejeno inteligenco in avtomatizacijskimi krmilniki prispevajo
k splošnemu nadzornemu sistemu proizvodnega procesa. Vendar pa bo z
industrijskim internetom stvari več naprav (med katere včasih prišteva-
mo tudi nedokončane izdelke) obogatenih z vgrajeno računalniško opremo
in povezanih z uporabo standardne tehnologije. To terenskim napravam
omogoča, da komunicirajo druga z drugo in po potrebi tudi z osrednji-
mi krmilniki. Prav tako decentralizira analitiko in odločanje ter omogoča
odzive v realnem času.
Drugi pomembni pojmi
Obsežni podatki in analitika. Analitika, ki temelji na obsežnih zbirkah po-
datkov, se je šele pred kratkim pojavila v proizvodnem svetu, kjer optimizi-
ra kakovost proizvodnje, prihrani energijo in izboljša servisiranje opreme.
V kontekstu industrije 4.0 bo zbiranje in celovito ovrednotenje podatkov
iz različnih virov (proizvodna oprema in sistemi kot tudi sistemi za mana-
gement s strankami in podjetji) postalo standard za podporo pri odločanju
v realnem času.
Avtonomni roboti. Proizvajalci v mnogih gospodarskih panogah že dol-
go uporabljajo robote za opravljanje zahtevnejših nalog, vendar pa se le-ti
razvijajo za še večjo uporabnost. Postajajo avtonomnejši, fleksibilnejši in
kooperativnejši. Sčasoma bodo začeli komunicirati med seboj in varno de-
lovati skupaj z ljudmi ter se hkrati od njih učiti. Ti roboti (glej sliko 1.3)
bodo cenejši in bodo imeli več zmogljivosti kot sedanji.
19
