Page 404 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2021. Opereta med obema svetovnima vojnama ▪︎ Operetta between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 5
P. 404
opereta med obema svetovnima vojnama
– če vrši svoje poslanstvo – prava visoka šola«, ki »ljudi oblikuje in gnete« in
da gre za »globoke življenjske resnice«, za »oblikovanje človeškega značaja«,
česar se zaveda tudi naša ljudska oblast.
Saj smo se v tej vojni dokopali do velikih vrednot, med najdragoce
nejše pa spada zavest, da se je treba sprijeti z življenjem, kakršno je,
da si o njem ne smemo delati praznih utvar. Zato bo pravilno sesta
vljen repertoar upošteval predvsem dela, ki rušijo lažnive iluzije o
življenju in svetu, ki nas obdaja.47
Na koncu prispevka Golob »nerealistično« vsebino operete pripiše nje-
ni (ne)umetniški vrednosti, očita pa ji tudi anahronizem, neaktualnost, to-
rej vplete še estetski vidik, vidik sodobnosti in predvsem socialističnega re-
alizma. Zaradi svoje »lahkotnosti, često preproščine, se nagiba k plitkosti«,
zaradi srečnega konca je
varljiva, navadno zlagana in ni v skladu z življenjsko resničnostjo.
Zato skoroda ne more biti umetnina, nima svoje trajne vrednosti v
nasprotju n. pr. s komično opero. Najvažnejše je pa dejstvo, da se je
opereta že preživela.48
Vendar Golob kljub vsemu prizna svojo dilemo, da se še vedno ne
more odločiti za ali proti opereti. »Toda rešitev mora biti in tu je Mariborča
nom priskočila na pomoč morda uprizoritev operete Radovana Gobca 'Pla
ninska roža', katere premiera je bila v Domu JLA 17. maja t. l.«.49 Kljub do-
ločenim pomanjkljivostim izvedbe je zadovoljen z uprizoritvijo, »glede na
to, da je to po več letih prva opereta v Mariboru, in da je bila izvedba prete
žno v rokah amaterjev«.50
Načeloma veje iz njegove ocene naklonjenost lokalnemu okolju in
pravzaprav olajšanje, da se je našla rešitev za omenjeni »problem«. Dokler
so se uprizarjale operete pet let v Domu JLA, pa tudi na amaterskih odrih
širom Slovenije, burnejših odzivov nanjo ni bilo, ko pa se je ponovni poskus
zgodil leta 1963 na mariborskem poklicnem odru, pa se je večplastna pro-
blematika okoli operete razbohotila v vsej možni širini.
47 Jaro Dolar, »Gledališki pomenki 3. O pravici do smeha in zabave«, Vestnik, 26. julij
1952, 2.
48 Golob, »Opereta – da ali ne?«, 2.
49 Ibid.
50 Ibid.
402
– če vrši svoje poslanstvo – prava visoka šola«, ki »ljudi oblikuje in gnete« in
da gre za »globoke življenjske resnice«, za »oblikovanje človeškega značaja«,
česar se zaveda tudi naša ljudska oblast.
Saj smo se v tej vojni dokopali do velikih vrednot, med najdragoce
nejše pa spada zavest, da se je treba sprijeti z življenjem, kakršno je,
da si o njem ne smemo delati praznih utvar. Zato bo pravilno sesta
vljen repertoar upošteval predvsem dela, ki rušijo lažnive iluzije o
življenju in svetu, ki nas obdaja.47
Na koncu prispevka Golob »nerealistično« vsebino operete pripiše nje-
ni (ne)umetniški vrednosti, očita pa ji tudi anahronizem, neaktualnost, to-
rej vplete še estetski vidik, vidik sodobnosti in predvsem socialističnega re-
alizma. Zaradi svoje »lahkotnosti, često preproščine, se nagiba k plitkosti«,
zaradi srečnega konca je
varljiva, navadno zlagana in ni v skladu z življenjsko resničnostjo.
Zato skoroda ne more biti umetnina, nima svoje trajne vrednosti v
nasprotju n. pr. s komično opero. Najvažnejše je pa dejstvo, da se je
opereta že preživela.48
Vendar Golob kljub vsemu prizna svojo dilemo, da se še vedno ne
more odločiti za ali proti opereti. »Toda rešitev mora biti in tu je Mariborča
nom priskočila na pomoč morda uprizoritev operete Radovana Gobca 'Pla
ninska roža', katere premiera je bila v Domu JLA 17. maja t. l.«.49 Kljub do-
ločenim pomanjkljivostim izvedbe je zadovoljen z uprizoritvijo, »glede na
to, da je to po več letih prva opereta v Mariboru, in da je bila izvedba prete
žno v rokah amaterjev«.50
Načeloma veje iz njegove ocene naklonjenost lokalnemu okolju in
pravzaprav olajšanje, da se je našla rešitev za omenjeni »problem«. Dokler
so se uprizarjale operete pet let v Domu JLA, pa tudi na amaterskih odrih
širom Slovenije, burnejših odzivov nanjo ni bilo, ko pa se je ponovni poskus
zgodil leta 1963 na mariborskem poklicnem odru, pa se je večplastna pro-
blematika okoli operete razbohotila v vsej možni širini.
47 Jaro Dolar, »Gledališki pomenki 3. O pravici do smeha in zabave«, Vestnik, 26. julij
1952, 2.
48 Golob, »Opereta – da ali ne?«, 2.
49 Ibid.
50 Ibid.
402
