Page 409 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2021. Opereta med obema svetovnima vojnama ▪︎ Operetta between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 5
P. 409
po sledeh ozadja »mariborske operetne vojne« po drugi svetovni vojni ...
tislovjih, ki se pojavljajo v njegovi začetni fazi« in da gre za dve nevarni
težnji: poskus »diskreditiranja samoupravljanja v imenu umetniške celovi
tosti stvaritev umetniškega kolektiva« in poskus afirmiranja »quasidemo
kratične neoproletkultovske tendence, izvirajoče ali iz zavestnega poenostav
ljanja ali pa iz nemoči, nepoznavanja, nesposobnosti za resnično umetniško
delo.«62
V naslednjem Mikelnovem odstavku pa se razkrije tudi jasen vpliv so-
cialističnega realizma, saj umetnik, ki
drži svojemu času zrcalo, da najde v njem svojo podobo in obraz,
[…] zanika samega sebe in bistvo in namen umetnosti, če za ceno
širše popularnosti prilagoditi vsebino in obliko svoje vizije kakršne
mu koli drugemu kriteriju […]. Njegova splošna kulturna raven bo
privedla človeka do vednosti o duhovnih problemih časa in druž
be, ki jima pripada, do pogleda v zrcalo, ki ga drži času in družbi
umetnost. Nobene druge poti ni.63
Ob tem se pojavijo še zahteve po kakovosti in sodobnosti. Kot je raz-
brati iz Pavčkovega uvoda k radijskemu intervjuju s Krajnčičem, ki je bil
objavljen tudi v Naših razgledih, gre predvsem
za določitev vloge gledališča v kulturi nekega mesta, za uveljavlja
nje načrtne, smiselne in kontinuirane kulturne politike, ki mora ši
riti kulturo, glasbeno, dramsko itd. med ljudmi.64
Poudari, da bo tekla beseda o »sodobnem modernem gledališču, ki ga
vsi vselej in vsepovsodi zahtevamo, a si ga kajpak predstavlja vsak po svoje«.65
Tudi Dušan Pirjevec se z istimi zahtevami v odgovoru Požarju dotakne re-
pertoarja, ki ga bi bilo treba poživiti z »aktualnimi, sodobnimi in moderni
stičnimi deli, z aktualno, sodobno interpretacijo starejših del«.66
Zdi se, da je Krajnčič stopil na žulj kritiškemu krogu literatov z ugo-
tovitvijo, da so prav predstave sodobnejših del najslabše obiskane.67 Od tod
62 Ibid.
63 Ibid.
64 Tone Pavček, »Strukturalna kriza gledališča?«, Naši razgledi, 27. julij 1963, 279.
65 Ibid.
66 Dušan Pirjevec, »Krpanova kobila v Mariboru«, Sodobnost 11, št. 11 (1963): 1051.
67 »To velja tudi za gostovanja ansamblov drugih gledališč, ki gostujejo pri nas predvsem
s sodobnimi deli. Predstave Albeejevega ‚Ameriškega sna‘ in Dürrenmattovih ‚Fizikov‘
ljubljanske Drame n. pr. so bile razmeroma slabo obiskane.« Pavček, »Strukturalna
kriza gledališča?«, 280.
407
tislovjih, ki se pojavljajo v njegovi začetni fazi« in da gre za dve nevarni
težnji: poskus »diskreditiranja samoupravljanja v imenu umetniške celovi
tosti stvaritev umetniškega kolektiva« in poskus afirmiranja »quasidemo
kratične neoproletkultovske tendence, izvirajoče ali iz zavestnega poenostav
ljanja ali pa iz nemoči, nepoznavanja, nesposobnosti za resnično umetniško
delo.«62
V naslednjem Mikelnovem odstavku pa se razkrije tudi jasen vpliv so-
cialističnega realizma, saj umetnik, ki
drži svojemu času zrcalo, da najde v njem svojo podobo in obraz,
[…] zanika samega sebe in bistvo in namen umetnosti, če za ceno
širše popularnosti prilagoditi vsebino in obliko svoje vizije kakršne
mu koli drugemu kriteriju […]. Njegova splošna kulturna raven bo
privedla človeka do vednosti o duhovnih problemih časa in druž
be, ki jima pripada, do pogleda v zrcalo, ki ga drži času in družbi
umetnost. Nobene druge poti ni.63
Ob tem se pojavijo še zahteve po kakovosti in sodobnosti. Kot je raz-
brati iz Pavčkovega uvoda k radijskemu intervjuju s Krajnčičem, ki je bil
objavljen tudi v Naših razgledih, gre predvsem
za določitev vloge gledališča v kulturi nekega mesta, za uveljavlja
nje načrtne, smiselne in kontinuirane kulturne politike, ki mora ši
riti kulturo, glasbeno, dramsko itd. med ljudmi.64
Poudari, da bo tekla beseda o »sodobnem modernem gledališču, ki ga
vsi vselej in vsepovsodi zahtevamo, a si ga kajpak predstavlja vsak po svoje«.65
Tudi Dušan Pirjevec se z istimi zahtevami v odgovoru Požarju dotakne re-
pertoarja, ki ga bi bilo treba poživiti z »aktualnimi, sodobnimi in moderni
stičnimi deli, z aktualno, sodobno interpretacijo starejših del«.66
Zdi se, da je Krajnčič stopil na žulj kritiškemu krogu literatov z ugo-
tovitvijo, da so prav predstave sodobnejših del najslabše obiskane.67 Od tod
62 Ibid.
63 Ibid.
64 Tone Pavček, »Strukturalna kriza gledališča?«, Naši razgledi, 27. julij 1963, 279.
65 Ibid.
66 Dušan Pirjevec, »Krpanova kobila v Mariboru«, Sodobnost 11, št. 11 (1963): 1051.
67 »To velja tudi za gostovanja ansamblov drugih gledališč, ki gostujejo pri nas predvsem
s sodobnimi deli. Predstave Albeejevega ‚Ameriškega sna‘ in Dürrenmattovih ‚Fizikov‘
ljubljanske Drame n. pr. so bile razmeroma slabo obiskane.« Pavček, »Strukturalna
kriza gledališča?«, 280.
407
