Page 448 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2021. Opereta med obema svetovnima vojnama ▪︎ Operetta between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 5
P. 448
opereta med obema svetovnima vojnama
Naslednjo sezono, 1930/31, je 29. aprila 1931 zaznamovala izvedba iz-
virne slovenske operete Pavla Šivica (1908–1995) Oj ta prešmentana ljube
zen na besedilo pevca, pisatelja in pesnika, člana ljubljanskega opernega
pevskega zbora Maksa Simončiča (1887–1966), ki se je tokrat prvič predsta-
vil kot libretist in se je pozneje pogosto ukvarjal s pisanjem operetnih be-
sedil. Čeprav so bile na sporedu še tri operete tujih skladateljev, je največ
zanimanja vzbudilo prav to Šivičevo prvo odrsko delo s podnaslovom bur-
leskna opereta. Prvo slovensko operetno premiero je zelo poznavalsko oce-
nil Govekar:
Šiviceva glasba se izraža predvsem v moderni plesni ritmiki sko
raj dosledno mednarodnega značaja. Glasbeni stavek mu poteka
naravno in kaže, da ima mladi avtor v skladanju že dokaj rutine.
Odlikuje ga humornost v izražanju, zna biti prav prijetno melodi
čen in ne dvomim, da bo nekaj njegovih tangov, slowfoxov in valč
kov kmalu popularnih.37
Emil Adamič si je predstavo ogledal šele kot eno od kar štirinajstih po-
novitev in je pisal zelo pohvalno o mladem skladatelju: »Mislim, da bi g. Ši
vic z res prvovrstnim operetnim tekstom premagal vse druge in postal naš
Lehar s častmi in polnim žepom!«38 Iz obeh kritik ugotavljam, da je Šivic
kljub nekaterim začetniškim napakam svoj odrski krst prestal uspešno, in
je morda škoda, da se pozneje ni več lotil operet.
Poleg Šivičevega prvenca so to sezono 5. oktobra 1930 izvedli Strausso-
vo Veselo vojno, za katero ni bilo nikakršnega odziva.
15. februarja 1931 so imeli na sporedu Millöckerjevega Dijaka prosjaka
ter 13. junija 1931 Vijolico z Montmartra Emerika Kálmána. Govekar je bil z
Millöckerjevo opereto očitno zadovoljen:
Uprava je poskrbela, da sodeluje čim več opernih solistov in zato
je bila predstava že skoraj tako dovršena, kakor je bila včasih pred
prevratom, ko so tudi vse ženske partije pele operne pevke in moš-
ke partije operni pevci.39
37 Fr. G., »Nova izvirna opereta«, Slovenski narod LXIV, št. 97 (30. april 1931): 2, http://
www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-PPBAIIQJ.
38 č., »Kulturni pregled. 'Oj, ta prešmentana ljubezen'«, Jutro XII, št. 105 (8. maj 1931):
3, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EV5IKZUB.
39 Fr. G., »Dijak prosjak«, Slovenski narod LXIV, št. 37 (16. februar 1931): 2, http://www.
dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NIJHD8GN.
446
Naslednjo sezono, 1930/31, je 29. aprila 1931 zaznamovala izvedba iz-
virne slovenske operete Pavla Šivica (1908–1995) Oj ta prešmentana ljube
zen na besedilo pevca, pisatelja in pesnika, člana ljubljanskega opernega
pevskega zbora Maksa Simončiča (1887–1966), ki se je tokrat prvič predsta-
vil kot libretist in se je pozneje pogosto ukvarjal s pisanjem operetnih be-
sedil. Čeprav so bile na sporedu še tri operete tujih skladateljev, je največ
zanimanja vzbudilo prav to Šivičevo prvo odrsko delo s podnaslovom bur-
leskna opereta. Prvo slovensko operetno premiero je zelo poznavalsko oce-
nil Govekar:
Šiviceva glasba se izraža predvsem v moderni plesni ritmiki sko
raj dosledno mednarodnega značaja. Glasbeni stavek mu poteka
naravno in kaže, da ima mladi avtor v skladanju že dokaj rutine.
Odlikuje ga humornost v izražanju, zna biti prav prijetno melodi
čen in ne dvomim, da bo nekaj njegovih tangov, slowfoxov in valč
kov kmalu popularnih.37
Emil Adamič si je predstavo ogledal šele kot eno od kar štirinajstih po-
novitev in je pisal zelo pohvalno o mladem skladatelju: »Mislim, da bi g. Ši
vic z res prvovrstnim operetnim tekstom premagal vse druge in postal naš
Lehar s častmi in polnim žepom!«38 Iz obeh kritik ugotavljam, da je Šivic
kljub nekaterim začetniškim napakam svoj odrski krst prestal uspešno, in
je morda škoda, da se pozneje ni več lotil operet.
Poleg Šivičevega prvenca so to sezono 5. oktobra 1930 izvedli Strausso-
vo Veselo vojno, za katero ni bilo nikakršnega odziva.
15. februarja 1931 so imeli na sporedu Millöckerjevega Dijaka prosjaka
ter 13. junija 1931 Vijolico z Montmartra Emerika Kálmána. Govekar je bil z
Millöckerjevo opereto očitno zadovoljen:
Uprava je poskrbela, da sodeluje čim več opernih solistov in zato
je bila predstava že skoraj tako dovršena, kakor je bila včasih pred
prevratom, ko so tudi vse ženske partije pele operne pevke in moš-
ke partije operni pevci.39
37 Fr. G., »Nova izvirna opereta«, Slovenski narod LXIV, št. 97 (30. april 1931): 2, http://
www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-PPBAIIQJ.
38 č., »Kulturni pregled. 'Oj, ta prešmentana ljubezen'«, Jutro XII, št. 105 (8. maj 1931):
3, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EV5IKZUB.
39 Fr. G., »Dijak prosjak«, Slovenski narod LXIV, št. 37 (16. februar 1931): 2, http://www.
dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NIJHD8GN.
446
