Page 449 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2021. Opereta med obema svetovnima vojnama ▪︎ Operetta between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 5
P. 449
operetno dogajanje v ljubljanski operi med obema vojnama
O Vijolici z Montmartra je pisal Adamič: »Gotovo je Vijolica tako po
svoji povesti, po muziki, uprizoritvi itd. izmed najboljših operet, kar smo jih
letos videli na našem odru.«40
V sezoni 1931/32, so bile na sporedu spet štiri operete. Najprej 10. okto-
bra 1931 Viktorija in njen huzar madžarskega operetnega skladatelja Paula
Abrahama (1892–1960). »Prvi resničen in popoln uspeh letošnje naše gledali
ške sezone. Opereta triumfira nad dramo in opero,« je začel svojo oceno Go-
vekar in nadaljeval:
Madžarski skladatelj Pavel Abraham je spoznal, da je nekompro
misna čista glasba v današnji dobi sirota brez dote, a da je šlager
ska opereta nevesta, za katero se bori ves svetovni gledališki svet.41
Tudi Adamič je imel neskončno veliko pripomb na »šlagersko
okuženost« te operete.42
Prvič pa je 29. novembra 1931 prišla na ljubljanski oder Dežela smeh
ljaja avstrijskega skladatelja madžarskega rodu Franza Lehárja. Govekar je
zelo pohvalil koreografa Petra Golovina (1894–1981), ki se je tokrat prvič
predstavil tudi kot režiser in dodal: »Leharjeva godba je visoko nad Abraha
movo; uvertura je prav zanimiva in lepa. Glasbeno opereta visoko zadovolju
je.«43 Adamič je v svojem poročilu poudaril:
Muzikalno je opereta bliže operi nego običajni ducatni dunajski
opereti. Ponekod je orkester prav resen, barvit, morda dokaj pre
masiven, no, očituje preizkušenega mojstra zveneče in zaokrožene
melodike, situacijskega slikanja in živih ritmov.44
28. januarja 1932 so uprizorili igro iz romantičnih časov z glasbo od
včeraj in danes Trije mušketirji avstrijskega skladatelja češkega rodu Ralpha
Benatzkega (1884–1957). Govekar je glasbo Benatzkega primerjal s filmsko
40 č., »Kulturni pregled. 'Vijolica iz Montmartra' v ljubljanski operi«, Jutro XII, št. 136
(16. junij 1931): 3, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OMW7A7UD.
41 Fr. G., »Viktorija in njen huzar«, Slovenski narod LXIV, št. 231 (12. oktober 1931): 2,
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-79G852C1.
42 č., »Kulturni pregled. Opereta 'Viktorija in njen huzar' v Ljubljani«, Jutro XII, št. 239
(16. oktober 1931): 3, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JDFTG75R.
43 Fr. G., »Dežela smehljaja«, Slovenski narod LXIV, št. 273 (30. november 1931): 3,
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7ZDJGN71.
44 č., »Kulturni pregled. Novosti ljubljanskega gledališča. 'Dežela smehljaja' v operi«,
Jutro XII, št. 283 (8. december 1931): 4, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:do-
c-E16E3S1D.
447
O Vijolici z Montmartra je pisal Adamič: »Gotovo je Vijolica tako po
svoji povesti, po muziki, uprizoritvi itd. izmed najboljših operet, kar smo jih
letos videli na našem odru.«40
V sezoni 1931/32, so bile na sporedu spet štiri operete. Najprej 10. okto-
bra 1931 Viktorija in njen huzar madžarskega operetnega skladatelja Paula
Abrahama (1892–1960). »Prvi resničen in popoln uspeh letošnje naše gledali
ške sezone. Opereta triumfira nad dramo in opero,« je začel svojo oceno Go-
vekar in nadaljeval:
Madžarski skladatelj Pavel Abraham je spoznal, da je nekompro
misna čista glasba v današnji dobi sirota brez dote, a da je šlager
ska opereta nevesta, za katero se bori ves svetovni gledališki svet.41
Tudi Adamič je imel neskončno veliko pripomb na »šlagersko
okuženost« te operete.42
Prvič pa je 29. novembra 1931 prišla na ljubljanski oder Dežela smeh
ljaja avstrijskega skladatelja madžarskega rodu Franza Lehárja. Govekar je
zelo pohvalil koreografa Petra Golovina (1894–1981), ki se je tokrat prvič
predstavil tudi kot režiser in dodal: »Leharjeva godba je visoko nad Abraha
movo; uvertura je prav zanimiva in lepa. Glasbeno opereta visoko zadovolju
je.«43 Adamič je v svojem poročilu poudaril:
Muzikalno je opereta bliže operi nego običajni ducatni dunajski
opereti. Ponekod je orkester prav resen, barvit, morda dokaj pre
masiven, no, očituje preizkušenega mojstra zveneče in zaokrožene
melodike, situacijskega slikanja in živih ritmov.44
28. januarja 1932 so uprizorili igro iz romantičnih časov z glasbo od
včeraj in danes Trije mušketirji avstrijskega skladatelja češkega rodu Ralpha
Benatzkega (1884–1957). Govekar je glasbo Benatzkega primerjal s filmsko
40 č., »Kulturni pregled. 'Vijolica iz Montmartra' v ljubljanski operi«, Jutro XII, št. 136
(16. junij 1931): 3, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OMW7A7UD.
41 Fr. G., »Viktorija in njen huzar«, Slovenski narod LXIV, št. 231 (12. oktober 1931): 2,
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-79G852C1.
42 č., »Kulturni pregled. Opereta 'Viktorija in njen huzar' v Ljubljani«, Jutro XII, št. 239
(16. oktober 1931): 3, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JDFTG75R.
43 Fr. G., »Dežela smehljaja«, Slovenski narod LXIV, št. 273 (30. november 1931): 3,
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7ZDJGN71.
44 č., »Kulturni pregled. Novosti ljubljanskega gledališča. 'Dežela smehljaja' v operi«,
Jutro XII, št. 283 (8. december 1931): 4, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:do-
c-E16E3S1D.
447
