Page 450 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2021. Opereta med obema svetovnima vojnama ▪︎ Operetta between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 5
P. 450
opereta med obema svetovnima vojnama
in jo označil kot »pravi glasbeni šarivari«.45 Adamič je posebej pohvalil reži
serja Bratka Krefta (1905–1996): »Živahna, kaleidoskopsko mavrična igra je
prava radost za sodobnega, duhovite invencije polnega režiserja.«46
Zadnja opereta te sezone je bila hrvaška uspešnica Mala Floramye Iva
Tijardovića (1895–1976). Adamič je v svoji oceni napisal slikovit uvodnik:
Težke, olimpijske oblake, ki so v zadnjem času pluli nad našo muzi
ko, je v sredo zvečer v operi razpihalo vroče in radostno južno soln
ce, zavalovalo je naše morje, zapeli, zasmejali so se naši originalni
Spličani, zmagala je na celi črti 'Mala Floramye'.47
Naslednjo sezono so 22. oktobra 1932 predstavili tudi novo slovensko
delo – jazz opereto Erika Janka Gregorca (1905–1989), člana opernega orke-
stra v Ljubljani, ki je bil najplodovitejši skladatelj operet pri nas, saj jih je v
letih 1931 do 1956 napisal trinajst. Govekar je dal svojemu poročilu pomen-
ljiv naslov 'Velik uspeh izvirne operete' in je očitno spremenil svoje odklo-
nilno mnenje do operete iz leta 1924: »Viharni, brezkončni aplavzi in po
vsakem dejanju voz šopkov. Pa smo se res prav dobro zabavali. Kako se časi
izpreminjajo!«48 Premiero slovenske operete je opisal tudi Adamič: »Erika je
že korak naprej od 'Prešmentane ljubezni'. […] Do častnega uspeha so ji pri
pomogli naši najboljši operni in operetni 'stari', zbor in balet.«49
Zdi se kot da so se prebudili slovenski skladatelji operet, štiri mesece
po premieri Gregorčevega prvenca so 24. februarja 1933 v ljubljanski Operi
krstili opereto Blejski zvon slikarja, skladatelja in violinista Saše Šantla. Pri
instrumentaciji je Šantlu pomagal najprej skladatelj Marij Kogoj, nato pa jo
je dokončal skladatelj Lucijan Marija Škerjanc, ki je dodal svoj tango. Go-
vekar je po uvodnem razmišljanju o slovenskih operah in operetah napi-
sal: »Uprizoritev je krasna. Inscenacijo je izvršil mojstrski sam Saša Šantel.«50
Adamič je pohvalil glasbeno pestrost Šantlove operete in končal:
45 Fr. G., »Trije mušketirji«, Slovenski narod LXV, št. 23 (29. januar 1932): 2, http://
www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RAPXD125.
46 č., »'Trije mušketirji' v ljubljanski operi«, Jutro XIII, št. 25 (30. januar 1932): 2, http://
www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-V6LM0BMI.
47 č., »Kulturni pregled. Premijera 'Mala Floramye'«, Jutro XIII, št. 122 (27. maj 1932): 3,
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4GPCK9F1.
48 Fr. G., »Velik uspeh izvirne operete«, Slovenski narod LXV, št. 242 (24. oktober 1932):
2, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VKSV60JA.
49 č., »Premijera 'Erike' v operi«, Jutro XIII, št. 249 (25. oktober 1932): 3–4, http://www.
dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0ILLEYTM.
50 Fr. G., »Nova domača opereta 'Blejski zvon'«, Slovenski narod LXVI, št. 46 (25. febru-
ar 1933): 3, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-O1EU6G5G.
448
in jo označil kot »pravi glasbeni šarivari«.45 Adamič je posebej pohvalil reži
serja Bratka Krefta (1905–1996): »Živahna, kaleidoskopsko mavrična igra je
prava radost za sodobnega, duhovite invencije polnega režiserja.«46
Zadnja opereta te sezone je bila hrvaška uspešnica Mala Floramye Iva
Tijardovića (1895–1976). Adamič je v svoji oceni napisal slikovit uvodnik:
Težke, olimpijske oblake, ki so v zadnjem času pluli nad našo muzi
ko, je v sredo zvečer v operi razpihalo vroče in radostno južno soln
ce, zavalovalo je naše morje, zapeli, zasmejali so se naši originalni
Spličani, zmagala je na celi črti 'Mala Floramye'.47
Naslednjo sezono so 22. oktobra 1932 predstavili tudi novo slovensko
delo – jazz opereto Erika Janka Gregorca (1905–1989), člana opernega orke-
stra v Ljubljani, ki je bil najplodovitejši skladatelj operet pri nas, saj jih je v
letih 1931 do 1956 napisal trinajst. Govekar je dal svojemu poročilu pomen-
ljiv naslov 'Velik uspeh izvirne operete' in je očitno spremenil svoje odklo-
nilno mnenje do operete iz leta 1924: »Viharni, brezkončni aplavzi in po
vsakem dejanju voz šopkov. Pa smo se res prav dobro zabavali. Kako se časi
izpreminjajo!«48 Premiero slovenske operete je opisal tudi Adamič: »Erika je
že korak naprej od 'Prešmentane ljubezni'. […] Do častnega uspeha so ji pri
pomogli naši najboljši operni in operetni 'stari', zbor in balet.«49
Zdi se kot da so se prebudili slovenski skladatelji operet, štiri mesece
po premieri Gregorčevega prvenca so 24. februarja 1933 v ljubljanski Operi
krstili opereto Blejski zvon slikarja, skladatelja in violinista Saše Šantla. Pri
instrumentaciji je Šantlu pomagal najprej skladatelj Marij Kogoj, nato pa jo
je dokončal skladatelj Lucijan Marija Škerjanc, ki je dodal svoj tango. Go-
vekar je po uvodnem razmišljanju o slovenskih operah in operetah napi-
sal: »Uprizoritev je krasna. Inscenacijo je izvršil mojstrski sam Saša Šantel.«50
Adamič je pohvalil glasbeno pestrost Šantlove operete in končal:
45 Fr. G., »Trije mušketirji«, Slovenski narod LXV, št. 23 (29. januar 1932): 2, http://
www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RAPXD125.
46 č., »'Trije mušketirji' v ljubljanski operi«, Jutro XIII, št. 25 (30. januar 1932): 2, http://
www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-V6LM0BMI.
47 č., »Kulturni pregled. Premijera 'Mala Floramye'«, Jutro XIII, št. 122 (27. maj 1932): 3,
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4GPCK9F1.
48 Fr. G., »Velik uspeh izvirne operete«, Slovenski narod LXV, št. 242 (24. oktober 1932):
2, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VKSV60JA.
49 č., »Premijera 'Erike' v operi«, Jutro XIII, št. 249 (25. oktober 1932): 3–4, http://www.
dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0ILLEYTM.
50 Fr. G., »Nova domača opereta 'Blejski zvon'«, Slovenski narod LXVI, št. 46 (25. febru-
ar 1933): 3, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-O1EU6G5G.
448
