Page 452 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2021. Opereta med obema svetovnima vojnama ▪︎ Operetta between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 5
P. 452
opereta med obema svetovnima vojnama
balet, električar in predvsem režiser; pevcev in pevk pa sploh skoro ni treba.«57
Podobno sta opereto in nastopajoče opisovala tudi Adamič58 in Ukmar59.
V sezoni 1933/34 so 21. oktobra 1933 najprej uprizorili Abrahamovo Ha
vajsko rožo. Prvi se je spet oglasil Govekar s podnaslovom »Abrahamova
Havajska roža je dosegla na našem odru popoln uspeh« in izjemno pohva-
lil gledališko upravo:
Zdaj ima naša publika v opernem gledališču na razpolago reper
toar, ki mora zadovoljiti vse različne želje: opere starejše in novejše
dobe, opero skrajne modernosti in opereto zadnje mode.60
Adamič je svoje poročilo naslovil »Gledališče v znamenju smeha« in
napisal, da so se »vsi sodelujoči vestno in iz vseh svojih moči potrudili«.61
Še isto leto se je z lažjo muzo spopadel tudi skladatelj in violinist v
orkestru ljubljanske Opere ter takratni urednik Gledališkega lista, profesor
za kompozicijo na Akademiji za glasbo, akademik Matija Bravničar (1897–
1977). To je bila 2. decembra 1933 satirično prijazna revija Stoji, stoji Ljubljan
ca. Govekar je po povzetku vsebine napisal: »Tako se nam je z barnumsko
reklamo napovedovana senzacija razblinila v strašanski fiasko, od katerega
imam mačka že dva dni,« in končal: »Vsak dan ni nedelja. Da, in premiera
je bila v soboto, ko smo se razhajali v soglasni sodbi, da leži, leži Ljubljanca,
in je vprašanje, ali še kdaj vstane.«62 Še bolj kritičen je bil v svojem kratkem
prispevku Ukmar: »Dobili smo uprizoritev dela domačega kova. Pravi se ji
'satirično prijazna revija', v resnici pa – grobi nesmisel.«63
Zadnja opereta te sezone je bila Ples v Savoyu Pavla Abrahama 27. ja-
nuarja 1934. Adamič je predstavo zelo pohvalil, ker so ji »do res močnega us
peha pomagali naši najboljši operni pevci, v prvi vrsti ga. Zlata Gjungjenac,
57 Fr. G., »Zadnja operetna noviteta«, Slovenski narod LXVI, št. 132 (12. junij 1933): 2,
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-T8B3NWYK.
58 č., »Kulturni pregled. Angleška opereta Jim in Jill«, Jutro XIV, št. 135 (13. junij 1933):
4, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0P6R9PRO.
59 V. U., »Opereta 'Jim in Jill'«, Slovenec LXI, št. 133 (13. junij 1933): 4–5, http://www.
dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-90HKKMC7.
60 Fr. G., »Prva operetna noviteta«, Slovenski narod LXVI, št. 242 (23. oktober 1933): 2,
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RAVJTWMM.
61 č., »Kulturni pregled. Gledališče v znamenju smeha«, Jutro XIV, št. 249 (24. oktober
1933): 3, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6E1NECPS.
62 Fr. G., »Leži, leži Ljubljanca …«, Slovenski narod LXVI, št. 276 (4. december 1933): 2,
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Z3SOBERB.
63 V. U., »Opera: Stoji, stoji Ljubljanca ..«, Slovenec LXI, št. 277a (5. december 1933): 7,
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3XDPAG4N.
450
balet, električar in predvsem režiser; pevcev in pevk pa sploh skoro ni treba.«57
Podobno sta opereto in nastopajoče opisovala tudi Adamič58 in Ukmar59.
V sezoni 1933/34 so 21. oktobra 1933 najprej uprizorili Abrahamovo Ha
vajsko rožo. Prvi se je spet oglasil Govekar s podnaslovom »Abrahamova
Havajska roža je dosegla na našem odru popoln uspeh« in izjemno pohva-
lil gledališko upravo:
Zdaj ima naša publika v opernem gledališču na razpolago reper
toar, ki mora zadovoljiti vse različne želje: opere starejše in novejše
dobe, opero skrajne modernosti in opereto zadnje mode.60
Adamič je svoje poročilo naslovil »Gledališče v znamenju smeha« in
napisal, da so se »vsi sodelujoči vestno in iz vseh svojih moči potrudili«.61
Še isto leto se je z lažjo muzo spopadel tudi skladatelj in violinist v
orkestru ljubljanske Opere ter takratni urednik Gledališkega lista, profesor
za kompozicijo na Akademiji za glasbo, akademik Matija Bravničar (1897–
1977). To je bila 2. decembra 1933 satirično prijazna revija Stoji, stoji Ljubljan
ca. Govekar je po povzetku vsebine napisal: »Tako se nam je z barnumsko
reklamo napovedovana senzacija razblinila v strašanski fiasko, od katerega
imam mačka že dva dni,« in končal: »Vsak dan ni nedelja. Da, in premiera
je bila v soboto, ko smo se razhajali v soglasni sodbi, da leži, leži Ljubljanca,
in je vprašanje, ali še kdaj vstane.«62 Še bolj kritičen je bil v svojem kratkem
prispevku Ukmar: »Dobili smo uprizoritev dela domačega kova. Pravi se ji
'satirično prijazna revija', v resnici pa – grobi nesmisel.«63
Zadnja opereta te sezone je bila Ples v Savoyu Pavla Abrahama 27. ja-
nuarja 1934. Adamič je predstavo zelo pohvalil, ker so ji »do res močnega us
peha pomagali naši najboljši operni pevci, v prvi vrsti ga. Zlata Gjungjenac,
57 Fr. G., »Zadnja operetna noviteta«, Slovenski narod LXVI, št. 132 (12. junij 1933): 2,
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-T8B3NWYK.
58 č., »Kulturni pregled. Angleška opereta Jim in Jill«, Jutro XIV, št. 135 (13. junij 1933):
4, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0P6R9PRO.
59 V. U., »Opereta 'Jim in Jill'«, Slovenec LXI, št. 133 (13. junij 1933): 4–5, http://www.
dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-90HKKMC7.
60 Fr. G., »Prva operetna noviteta«, Slovenski narod LXVI, št. 242 (23. oktober 1933): 2,
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RAVJTWMM.
61 č., »Kulturni pregled. Gledališče v znamenju smeha«, Jutro XIV, št. 249 (24. oktober
1933): 3, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6E1NECPS.
62 Fr. G., »Leži, leži Ljubljanca …«, Slovenski narod LXVI, št. 276 (4. december 1933): 2,
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Z3SOBERB.
63 V. U., »Opera: Stoji, stoji Ljubljanca ..«, Slovenec LXI, št. 277a (5. december 1933): 7,
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3XDPAG4N.
450
