Page 163 - Hrobat Virloget, Katja. 2021. V tišini spomina: "eksodus" in Istra. Koper, Trst: Založba Univerze na Primorskem in Založništvo tržaškega tiska
P. 163
»eksodusu«? O prenovi istrske 4
družbe, družbenih odnosih in dediščini
Spomini na procese izseljevanja in priseljevanja
Proces priseljevanja v Istro je bil neposredno odvisen od izseljevanja, za-
to so spomini nanje obravnavani v istem poglavju. Medtem ko je bila vsa
dosedanja literatura posvečena procesu množičnega izseljevanja, je bil pro-
ces priseljevanja in izgradnje nove družbene realnosti v Istri v dosedanjih
raziskavah skoraj povsem spregledan (Kalc 2019, 147–148).
Tako kot pri statističnih podatkih o izseljevanju in priseljevanju¹ je tudi
iz spominov mogoče razbrati velike razlike v procesu izseljevanja, od spo-
minov na sporadična nenadna izginevanja italijanskih sosedov, ki sodijo v
zgodnjo fazo od začetkov možnosti optiranja s pariško mirovno pogodbo
iz leta 1947, do spominov na popoln množični »eksodus«, ki pripada zadnji
fazi izseljevanja ob priključitvi cone B Jugoslaviji z Londonskim memoran-
dumom leta 1954, pri čemer je višek izseljevanja zabeležen leto in pol po
priključitvi. Spomine preveva občutek, da so prvi priseljenci v Istro priha-
jali še v povsem italijansko urbano okolje. Lucija, katere starši, učiteljica in
partizan, kasneje gospodarstvenik, so se priselili v Dekane že leta 1946 in
kasneje v Koper, se spominja v Kopru povsem italijanskega okolja z le red-
kimi Slovenci, kjer je slovensko govorila le s starši. Govorila je o jezikovnih
barierah v italijanskem okolju, ki jih je izkusila kot otrok, in o nenadnem
izginotju svojega prijatelja iz otroštva, Italijana, ko se je znašla pred razse-
kanimi vrati njegovega doma.
[O le dveh slovenskih družinah v stanovanjskem bloku] Slovenci,
drugi so bili vsi Italijani. [O medsebojnem nerazumevanju zaradi je-
zika v trgovini] To je bila seveda starejša gospa in dve odrasli žen-
ski, ki me nista razumeli. In razlagam, »3 sveža jajčka«, in one se med
seboj pogovarjajo: Ma cosa vol ’sta fia qua, ma cosa la vol.« [Ma kaj
hoče ta deklica]. [. . .] Mamica me je naučila, naj ne rečem »3 sveža
jajčka«, ampak »3 uova fresche«, to je zdej . . . In jaz sem iz tretjega
štuka dol ponavljala in za ovinkom ponavljala »3 uova fresche, 3 uova
fresche . . .« in na koncu sem rekla: »3 fresche« [3 sveža] [smeh]. In
¹ Glej poglavje »›Eksodus‹ in priseljevanje v številkah«.
161
družbe, družbenih odnosih in dediščini
Spomini na procese izseljevanja in priseljevanja
Proces priseljevanja v Istro je bil neposredno odvisen od izseljevanja, za-
to so spomini nanje obravnavani v istem poglavju. Medtem ko je bila vsa
dosedanja literatura posvečena procesu množičnega izseljevanja, je bil pro-
ces priseljevanja in izgradnje nove družbene realnosti v Istri v dosedanjih
raziskavah skoraj povsem spregledan (Kalc 2019, 147–148).
Tako kot pri statističnih podatkih o izseljevanju in priseljevanju¹ je tudi
iz spominov mogoče razbrati velike razlike v procesu izseljevanja, od spo-
minov na sporadična nenadna izginevanja italijanskih sosedov, ki sodijo v
zgodnjo fazo od začetkov možnosti optiranja s pariško mirovno pogodbo
iz leta 1947, do spominov na popoln množični »eksodus«, ki pripada zadnji
fazi izseljevanja ob priključitvi cone B Jugoslaviji z Londonskim memoran-
dumom leta 1954, pri čemer je višek izseljevanja zabeležen leto in pol po
priključitvi. Spomine preveva občutek, da so prvi priseljenci v Istro priha-
jali še v povsem italijansko urbano okolje. Lucija, katere starši, učiteljica in
partizan, kasneje gospodarstvenik, so se priselili v Dekane že leta 1946 in
kasneje v Koper, se spominja v Kopru povsem italijanskega okolja z le red-
kimi Slovenci, kjer je slovensko govorila le s starši. Govorila je o jezikovnih
barierah v italijanskem okolju, ki jih je izkusila kot otrok, in o nenadnem
izginotju svojega prijatelja iz otroštva, Italijana, ko se je znašla pred razse-
kanimi vrati njegovega doma.
[O le dveh slovenskih družinah v stanovanjskem bloku] Slovenci,
drugi so bili vsi Italijani. [O medsebojnem nerazumevanju zaradi je-
zika v trgovini] To je bila seveda starejša gospa in dve odrasli žen-
ski, ki me nista razumeli. In razlagam, »3 sveža jajčka«, in one se med
seboj pogovarjajo: Ma cosa vol ’sta fia qua, ma cosa la vol.« [Ma kaj
hoče ta deklica]. [. . .] Mamica me je naučila, naj ne rečem »3 sveža
jajčka«, ampak »3 uova fresche«, to je zdej . . . In jaz sem iz tretjega
štuka dol ponavljala in za ovinkom ponavljala »3 uova fresche, 3 uova
fresche . . .« in na koncu sem rekla: »3 fresche« [3 sveža] [smeh]. In
¹ Glej poglavje »›Eksodus‹ in priseljevanje v številkah«.
161
