Page 12 - Izzivi razvoja ribištva v Sloveniji
P. 12
Definicije in razlage
Prelov (angl. overfishing) pomeni ribolov v tolikšnem obsegu, da se iz-
koriščane populacije ne morejo obnavljati po naravni poti. Takšen ribo-
lov škodi ekosistemom ter uničuje biološko ravnovesje. Poleg prelova
veliko škodo povzroča prilov (angl. bycatch), ki označuje ulov netarčnih
organizmov, kot so želve, kiti, delfini, morski psi in druge vrste rib, ter
nevretenčarjev. Prevelik ulov in prilov vodita v upadanje in propad ribo-
lova ter povečujeta ribolovni napor, zato postaja ribolov vse manj eko-
nomičen zaradi visokih stroškov.
Ribištvo je dejavnost, ki je sestavljena iz ribolova, akvakulture, prede-
lave in trženja rib in drugih ribolovnih vrst ter ribiških izdelkov. Glede
na lastnosti vode se deli na morsko in sladkovodno ribištvo ter akvakul-
turo morskih in sladkovodnih vrst.
Ribogojstvo (angl. fish farming) je vzreja rib, običajno za prehrano ljudi,
za predelavo v druge komercialne izdelke, lahko tudi za poribljavanje v
naravovarstvene namene.
Ribolov pomeni lov rib ali drugih vodnih vrst z različnimi ribolovnimi
orodji za lastno prehrano, prodajo ali za zabavo. Ribolov razdelimo na
gospodarskega in negospodarskega. Gospodarski ribolov ustvarja donose
in dobičke, medtem ko športni ribolov in znanstveni ribolov sodita v ne-
gospodarski ribolov.
Ribolovne vrste so poleg rib še raki, mehkužci, školjke, alge in še številne
druge vrste. Za namene prodaje se ulov razvršča po pravilniku o trgo-
vskih imenih rib, ki ga ima vsak država eu v svojem jeziku in v angle-
ščini; pravilnik določa tudi trgovska imena, ki jih dodelijo ulovljenim
vrstam pred prodajo.
Ribolovni izdelki so vsi izdelki, ki so izdelani iz ribolovnih organizmov.
To ne vključuje le mesa organizmov, ampak tudi druge možne izdelke.
Trajnostni razvoj predstavlja razvoj, ki zadovoljuje sedanje potrebe, ne
da bi ogrožal zadovoljitev potreb prihajajočih generacij. Trajnostni ra-
zvoj se nanaša na več področij – osnovna področja so družbeno, okolj-
sko, kulturno in ekonomsko. Ta so med seboj prepletena in povezana.
Trajnost lahko označimo kot primer razmišljanja o prihodnosti, v kateri
so okoljski, družbeni in ekonomski dejavniki primerno uravnoteženi.
Cilj trajnosti je vzdrževati primerno ravnovesje z izboljšanjem kakovo-
sti življenja. Razlika med trajnostjo in trajnostnim razvojem je, da je
trajnost videna bolj kot dolgoročni cilj, medtem ko je trajnostni razvoj
12
Prelov (angl. overfishing) pomeni ribolov v tolikšnem obsegu, da se iz-
koriščane populacije ne morejo obnavljati po naravni poti. Takšen ribo-
lov škodi ekosistemom ter uničuje biološko ravnovesje. Poleg prelova
veliko škodo povzroča prilov (angl. bycatch), ki označuje ulov netarčnih
organizmov, kot so želve, kiti, delfini, morski psi in druge vrste rib, ter
nevretenčarjev. Prevelik ulov in prilov vodita v upadanje in propad ribo-
lova ter povečujeta ribolovni napor, zato postaja ribolov vse manj eko-
nomičen zaradi visokih stroškov.
Ribištvo je dejavnost, ki je sestavljena iz ribolova, akvakulture, prede-
lave in trženja rib in drugih ribolovnih vrst ter ribiških izdelkov. Glede
na lastnosti vode se deli na morsko in sladkovodno ribištvo ter akvakul-
turo morskih in sladkovodnih vrst.
Ribogojstvo (angl. fish farming) je vzreja rib, običajno za prehrano ljudi,
za predelavo v druge komercialne izdelke, lahko tudi za poribljavanje v
naravovarstvene namene.
Ribolov pomeni lov rib ali drugih vodnih vrst z različnimi ribolovnimi
orodji za lastno prehrano, prodajo ali za zabavo. Ribolov razdelimo na
gospodarskega in negospodarskega. Gospodarski ribolov ustvarja donose
in dobičke, medtem ko športni ribolov in znanstveni ribolov sodita v ne-
gospodarski ribolov.
Ribolovne vrste so poleg rib še raki, mehkužci, školjke, alge in še številne
druge vrste. Za namene prodaje se ulov razvršča po pravilniku o trgo-
vskih imenih rib, ki ga ima vsak država eu v svojem jeziku in v angle-
ščini; pravilnik določa tudi trgovska imena, ki jih dodelijo ulovljenim
vrstam pred prodajo.
Ribolovni izdelki so vsi izdelki, ki so izdelani iz ribolovnih organizmov.
To ne vključuje le mesa organizmov, ampak tudi druge možne izdelke.
Trajnostni razvoj predstavlja razvoj, ki zadovoljuje sedanje potrebe, ne
da bi ogrožal zadovoljitev potreb prihajajočih generacij. Trajnostni ra-
zvoj se nanaša na več področij – osnovna področja so družbeno, okolj-
sko, kulturno in ekonomsko. Ta so med seboj prepletena in povezana.
Trajnost lahko označimo kot primer razmišljanja o prihodnosti, v kateri
so okoljski, družbeni in ekonomski dejavniki primerno uravnoteženi.
Cilj trajnosti je vzdrževati primerno ravnovesje z izboljšanjem kakovo-
sti življenja. Razlika med trajnostjo in trajnostnim razvojem je, da je
trajnost videna bolj kot dolgoročni cilj, medtem ko je trajnostni razvoj
12
