Page 17 - Izzivi razvoja ribištva v Sloveniji
P. 17
Opredelitev problematike in teoretičnih izhodišč 1.1
niso trajnostno naravnane, pomanjkljivega nadzora zaradi pomanjka-
nja usposobljenega kadra in ribiških inšpektorjev; države v razvoju ni-
majo dovolj sredstev, da bi lahko zbirale podatke o ribolovu ter o trgu
rib. Reševanje posameznih težav ne pripomore dovolj, da bi se trg obrnil
v trajnostno smer, saj je težav več in so med seboj povezane. Obravna-
vane težave so zelo kompleksne, vendar bi lahko z dobro dolgoročno
strategijo problematične okoliščine obrnili na bolje (The Nature Con-
servancy b. l.).
V Sloveniji imamo morsko in sladkovodno ribištvo ter akvakulturo
za vzrejo morskih in sladkovodnih vrst. K ribištvu spada še predelava
ulovljenih vrst v različne izdelke s postopki konzerviranja, sušenja in
zamrzovanja. Na morju se izvajata gospodarski in negospodarski ribo-
lov, v celinskih vodah se izvaja le negospodarski ribolov (rekreativni ali
športni ribolov). Vzreja morskih in sladkovodnih vrst je namenjena v
glavnem za prehrano ljudi in le nekatere sladkovodne vrste so name-
njene za poribljavanje za ohranitev ogroženih vrst v naravnih vodoto-
kih (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano b. l.d).
Predelava ulova in vzrejenih vrst iz akvakulture pripomore k razvija-
nju trga rib in zvišuje vrednost proizvodom ter povečuje ponudbo za po-
trošnike. Nekatere vrste rib potrošniki bolj cenijo, kar odpira možnosti
za doseganje višje tržne vrednosti za produkte iz teh vrst. S konkurenco
in povečanjem trga se lahko povečuje celotna kakovost panoge. Slove-
nija ima le malo obratov, ki se ukvarjajo s predelavo in trženjem rib,
zato obstajajo možnosti, kako bi se trg še lahko razširil in povečal. Na
Upravi Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo ra-
stlin (v nadaljevanju u vh v vr) je priznanih 24 obratov, ki se ukvarjajo
z ribiškimi proizvodi. Med njimi je le eno večje podjetje in več manjših
podjetij, poleg teh delujejo še registrirani obrati, ki se ukvarjajo s trže-
njem rib, kot so ribarnice in nekaj ribičev. Ministrstvo za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju m kg p) ribištvo označuje kot
pomembno dejavnost za slovenski prehranski trg (Ministrstvo za kme-
tijstvo, gozdarstvo in prehrano b. l.č; b. l.d).
Slovenija je po porabi ribiških proizvodov v e u precej nizko na le-
stvici. Prebivalec Slovenije je v letu 2016 pojedel povprečno 10,7 kg ri-
biških proizvodov, medtem ko se v eu za prehrano porabi v povprečju
25,1 kg ribiških proizvodov na osebo (European Commission in Direc-
torate General for Maritime Affairs and Fisheries 2018a, 41). Leto dni
kasneje je bila povprečna poraba ribiških proizvodov v državah e u že
24,4 kg na osebo (slika 1.1). Portugalska, ki ima zelo razvito ribištvo in
17
niso trajnostno naravnane, pomanjkljivega nadzora zaradi pomanjka-
nja usposobljenega kadra in ribiških inšpektorjev; države v razvoju ni-
majo dovolj sredstev, da bi lahko zbirale podatke o ribolovu ter o trgu
rib. Reševanje posameznih težav ne pripomore dovolj, da bi se trg obrnil
v trajnostno smer, saj je težav več in so med seboj povezane. Obravna-
vane težave so zelo kompleksne, vendar bi lahko z dobro dolgoročno
strategijo problematične okoliščine obrnili na bolje (The Nature Con-
servancy b. l.).
V Sloveniji imamo morsko in sladkovodno ribištvo ter akvakulturo
za vzrejo morskih in sladkovodnih vrst. K ribištvu spada še predelava
ulovljenih vrst v različne izdelke s postopki konzerviranja, sušenja in
zamrzovanja. Na morju se izvajata gospodarski in negospodarski ribo-
lov, v celinskih vodah se izvaja le negospodarski ribolov (rekreativni ali
športni ribolov). Vzreja morskih in sladkovodnih vrst je namenjena v
glavnem za prehrano ljudi in le nekatere sladkovodne vrste so name-
njene za poribljavanje za ohranitev ogroženih vrst v naravnih vodoto-
kih (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano b. l.d).
Predelava ulova in vzrejenih vrst iz akvakulture pripomore k razvija-
nju trga rib in zvišuje vrednost proizvodom ter povečuje ponudbo za po-
trošnike. Nekatere vrste rib potrošniki bolj cenijo, kar odpira možnosti
za doseganje višje tržne vrednosti za produkte iz teh vrst. S konkurenco
in povečanjem trga se lahko povečuje celotna kakovost panoge. Slove-
nija ima le malo obratov, ki se ukvarjajo s predelavo in trženjem rib,
zato obstajajo možnosti, kako bi se trg še lahko razširil in povečal. Na
Upravi Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo ra-
stlin (v nadaljevanju u vh v vr) je priznanih 24 obratov, ki se ukvarjajo
z ribiškimi proizvodi. Med njimi je le eno večje podjetje in več manjših
podjetij, poleg teh delujejo še registrirani obrati, ki se ukvarjajo s trže-
njem rib, kot so ribarnice in nekaj ribičev. Ministrstvo za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju m kg p) ribištvo označuje kot
pomembno dejavnost za slovenski prehranski trg (Ministrstvo za kme-
tijstvo, gozdarstvo in prehrano b. l.č; b. l.d).
Slovenija je po porabi ribiških proizvodov v e u precej nizko na le-
stvici. Prebivalec Slovenije je v letu 2016 pojedel povprečno 10,7 kg ri-
biških proizvodov, medtem ko se v eu za prehrano porabi v povprečju
25,1 kg ribiških proizvodov na osebo (European Commission in Direc-
torate General for Maritime Affairs and Fisheries 2018a, 41). Leto dni
kasneje je bila povprečna poraba ribiških proizvodov v državah e u že
24,4 kg na osebo (slika 1.1). Portugalska, ki ima zelo razvito ribištvo in
17
