Page 76 - Izzivi razvoja ribištva v Sloveniji
P. 76
5 Analiza odgovorov in ugotovitve raziskave
daji prilagoditi. Navedel je, da ribiči menijo, da jih zakonodaja zagotovo
omejuje. Intervjuvanec i10 je pritrdil, da je zakonodaja z več vidikov ne-
primerna, saj preveč omejuje ribiče pri izvajanju ribolova. Intervjuvanec
i11 je omenil, da je zakonodaja vse represivnejša; kot primer je navedel,
da morajo ribiči pisati dnevnik in tehtati vsako ulovljeno ribo posebej.
Intervjuvanec i12 meni, da je tržna zakonodaja primerna. Nadzor pri ri-
bogojstvu deluje dobro, vsaj del, ki ga izvaja veterinarska inšpekcija. Iz-
vaja se tudi nadzor ribiških živil, ki ga opravlja u vhv vr. Intervjuvanec
i13 je dejal, da že deset let ni bilo nobenega popravka na tem področju.
Omenil je, da se očitno na ministrstvu niso preveč ukvarjali s posodo-
bitvami zakonodaje. Dodal je, da je potrebna analiza obstoječe zakono-
daje, da bi lahko pripravili izboljšave. Intervjuvanec i 14 je navedel, da
je srp narejena za večje države znotraj eu in da je Slovenija specifična
država glede ribištva ter bi potrebovala drugačne zakone. Omenil je še,
da bi lahko svojo nacionalno zakonodajo izboljšali.
Intervjuvanec i15 je dejal, da se vsi ribogojci pritožujejo nad zakono-
dajo, ker so tam prehude omejitve. Poslušati bi morali strokovnjake za
ribogojstvo, zato ker so sprejeti zakoni mnogokrat neživljenjski in se ne
prilagajajo razmeram na terenu. Strokovnjakov za ribogojstvo je malo
in jih primanjkuje. Dodal je še, da tudi na mkg p ne razumejo dobro ri-
bištva in jim tudi tam primanjkuje strokovnjakov, ki ribištvo poznajo.
Tudi ta intervjuvanec je omenil, da je srp primernejša za večje države
v e u kot za Slovenijo, ki je manjša in se z drugimi državami ne more
primerjati.
5.7 Kakovost ribiških proizvodov v Sloveniji
V tem vprašanju nas je zanimalo mnenje o kakovosti ribiških izdelkov.
Intervjuvance smo najprej povprašali, kakšna je kakovost ribiških izdel-
kov na slovenskem trgu, saj smo želeli izvedeti, ali je zadovoljiva in če
ustreza standardom ter predpisom.
Večina intervjuvancev je menila, da so slovenski ribiški izdelki kako-
vostni. Na kakovost vpliva veliko dejavnikov, predvsem okolje za vzrejo,
naravno okolje, v katerem se ribe ulovi, ali način predelave. Če je oko-
lje ustrezno, bo tudi izdelek kakovosten. Slabša kakovost ribiških izdel-
kov pomeni, da izdelki niso več sveži, slabše kakovosti so pogosto za-
mrznjeni in predelani proizvodi. Potrošniki velikokrat nimajo znanja,
da bi lahko ugotovili, kakšna je kakovost ponujenih izdelkov, zato po-
gosto preplačajo svoj nakup, kar se boljšim poznavalcem ribiških proiz-
vodov ne dogaja. Omeniti je vredno tudi to, da cena in kakovost nista
76
daji prilagoditi. Navedel je, da ribiči menijo, da jih zakonodaja zagotovo
omejuje. Intervjuvanec i10 je pritrdil, da je zakonodaja z več vidikov ne-
primerna, saj preveč omejuje ribiče pri izvajanju ribolova. Intervjuvanec
i11 je omenil, da je zakonodaja vse represivnejša; kot primer je navedel,
da morajo ribiči pisati dnevnik in tehtati vsako ulovljeno ribo posebej.
Intervjuvanec i12 meni, da je tržna zakonodaja primerna. Nadzor pri ri-
bogojstvu deluje dobro, vsaj del, ki ga izvaja veterinarska inšpekcija. Iz-
vaja se tudi nadzor ribiških živil, ki ga opravlja u vhv vr. Intervjuvanec
i13 je dejal, da že deset let ni bilo nobenega popravka na tem področju.
Omenil je, da se očitno na ministrstvu niso preveč ukvarjali s posodo-
bitvami zakonodaje. Dodal je, da je potrebna analiza obstoječe zakono-
daje, da bi lahko pripravili izboljšave. Intervjuvanec i 14 je navedel, da
je srp narejena za večje države znotraj eu in da je Slovenija specifična
država glede ribištva ter bi potrebovala drugačne zakone. Omenil je še,
da bi lahko svojo nacionalno zakonodajo izboljšali.
Intervjuvanec i15 je dejal, da se vsi ribogojci pritožujejo nad zakono-
dajo, ker so tam prehude omejitve. Poslušati bi morali strokovnjake za
ribogojstvo, zato ker so sprejeti zakoni mnogokrat neživljenjski in se ne
prilagajajo razmeram na terenu. Strokovnjakov za ribogojstvo je malo
in jih primanjkuje. Dodal je še, da tudi na mkg p ne razumejo dobro ri-
bištva in jim tudi tam primanjkuje strokovnjakov, ki ribištvo poznajo.
Tudi ta intervjuvanec je omenil, da je srp primernejša za večje države
v e u kot za Slovenijo, ki je manjša in se z drugimi državami ne more
primerjati.
5.7 Kakovost ribiških proizvodov v Sloveniji
V tem vprašanju nas je zanimalo mnenje o kakovosti ribiških izdelkov.
Intervjuvance smo najprej povprašali, kakšna je kakovost ribiških izdel-
kov na slovenskem trgu, saj smo želeli izvedeti, ali je zadovoljiva in če
ustreza standardom ter predpisom.
Večina intervjuvancev je menila, da so slovenski ribiški izdelki kako-
vostni. Na kakovost vpliva veliko dejavnikov, predvsem okolje za vzrejo,
naravno okolje, v katerem se ribe ulovi, ali način predelave. Če je oko-
lje ustrezno, bo tudi izdelek kakovosten. Slabša kakovost ribiških izdel-
kov pomeni, da izdelki niso več sveži, slabše kakovosti so pogosto za-
mrznjeni in predelani proizvodi. Potrošniki velikokrat nimajo znanja,
da bi lahko ugotovili, kakšna je kakovost ponujenih izdelkov, zato po-
gosto preplačajo svoj nakup, kar se boljšim poznavalcem ribiških proiz-
vodov ne dogaja. Omeniti je vredno tudi to, da cena in kakovost nista
76
