Page 72 - Izzivi razvoja ribištva v Sloveniji
P. 72
5 Analiza odgovorov in ugotovitve raziskave
manjši količini in so namesto nje cenejše surovine. Intervjuvanec je še
dodal, da so nekateri uvozniki rib na slovenskem trgu zelo neodzivni.
Intervjuvanec i15 je povedal, da se dogaja, da določeni ribogojci v Slo-
veniji ribo prodajajo kot slovensko, a je v resnici uvožena – v tem pri-
meru je sporno poreklo rib. Določene dvome je imel tudi glede nadzora
uvoženih rib, ki prihajajo iz Azije.
5.5 Trajnostni razvoj in varovanje okolja na področju ribištva
in ribiškega trga
Z odgovori na to vprašanje smo želeli pridobiti vpogled v stanje trajno-
stnega razvoja na področju ribištva. Zanimalo nas je, ali se trajnostne in
ekološke prakse izvajajo v različnih segmentih ribiškega trga. Povprašali
smo tudi o varovanju okolja in preveliki obremenitvi morja.
Intervjuvanci so nam na to vprašanje podali raznolike odgovore – od
tega, da se trajnostni razvoj v ribištvu premalo upošteva, do mnenja, da
se trajnostne prakse izvajajo ustrezno. Večina je menila, da je ribolov s
kočami škodljiv za morsko dno. Prav tako so se strinjali, da je Jadran-
sko morje prelovljeno in da so staleži rib v njem skromni. Daljša omeji-
tev ribolova bi lahko pripomogla k povečanju ribjih staležev, vendar se
nato pojavi socialni problem, saj je veliko ribičev in drugih deležnikov
v vrednostni verigi odvisnih od dohodkov iz ribištva. Več mnenj je bilo
povezanih z dejstvom, da si morje delimo z drugimi državami, ki bi mo-
rale pri tem vprašanju bolj sodelovati, saj ima Slovenija zelo majhen del
morja in nima velikega vpliva na celotno Jadransko morje.
Intervjuvanec i1 je navedel, da so omejitve ribolova že prisotne, stri-
njal se je, da je kočarjenje škodljiv način ribolova, saj povzroča oranje
morskega dna. Povedal je še, da imajo ribiči svoje omejitve, ki so predla-
gane z zakonom in se jih morajo držati, vodilo je tudi srp eu. Omenil
je še, da akvakultura v Sloveniji še ni povzročila okoljskih težav, ven-
dar možno nevarnost vidi v uporabi aditivov, predvsem antibiotikov, ki
lahko pridejo v vodo. Nemogoče se je izogniti zdravilom, saj brez zdra-
vljenja poginejo cele jate rib, patogeni mikroorganizmi, kot so virusi, se
lahko razširijo v širše okolje.
Intervjuvanec i 2 je omenil, da se ribiči, ribogojci in m kg p trudijo,
da je celotna panoga kar se da trajnostno naravnana, poleg tega izvajajo
še naložbe v okoljevarstvo. Dodatno varovalo je pridobitev vodnega in
gradbenega dovoljenja pred načrtovanimi posegi v okolje.
Tudi intervjuvanec i3 je bil mnenja, da se trajnostne prakse izvajajo,
pri tem pa pomagata s rp in Generalna komisija za ribištvo za Sredo-
72
manjši količini in so namesto nje cenejše surovine. Intervjuvanec je še
dodal, da so nekateri uvozniki rib na slovenskem trgu zelo neodzivni.
Intervjuvanec i15 je povedal, da se dogaja, da določeni ribogojci v Slo-
veniji ribo prodajajo kot slovensko, a je v resnici uvožena – v tem pri-
meru je sporno poreklo rib. Določene dvome je imel tudi glede nadzora
uvoženih rib, ki prihajajo iz Azije.
5.5 Trajnostni razvoj in varovanje okolja na področju ribištva
in ribiškega trga
Z odgovori na to vprašanje smo želeli pridobiti vpogled v stanje trajno-
stnega razvoja na področju ribištva. Zanimalo nas je, ali se trajnostne in
ekološke prakse izvajajo v različnih segmentih ribiškega trga. Povprašali
smo tudi o varovanju okolja in preveliki obremenitvi morja.
Intervjuvanci so nam na to vprašanje podali raznolike odgovore – od
tega, da se trajnostni razvoj v ribištvu premalo upošteva, do mnenja, da
se trajnostne prakse izvajajo ustrezno. Večina je menila, da je ribolov s
kočami škodljiv za morsko dno. Prav tako so se strinjali, da je Jadran-
sko morje prelovljeno in da so staleži rib v njem skromni. Daljša omeji-
tev ribolova bi lahko pripomogla k povečanju ribjih staležev, vendar se
nato pojavi socialni problem, saj je veliko ribičev in drugih deležnikov
v vrednostni verigi odvisnih od dohodkov iz ribištva. Več mnenj je bilo
povezanih z dejstvom, da si morje delimo z drugimi državami, ki bi mo-
rale pri tem vprašanju bolj sodelovati, saj ima Slovenija zelo majhen del
morja in nima velikega vpliva na celotno Jadransko morje.
Intervjuvanec i1 je navedel, da so omejitve ribolova že prisotne, stri-
njal se je, da je kočarjenje škodljiv način ribolova, saj povzroča oranje
morskega dna. Povedal je še, da imajo ribiči svoje omejitve, ki so predla-
gane z zakonom in se jih morajo držati, vodilo je tudi srp eu. Omenil
je še, da akvakultura v Sloveniji še ni povzročila okoljskih težav, ven-
dar možno nevarnost vidi v uporabi aditivov, predvsem antibiotikov, ki
lahko pridejo v vodo. Nemogoče se je izogniti zdravilom, saj brez zdra-
vljenja poginejo cele jate rib, patogeni mikroorganizmi, kot so virusi, se
lahko razširijo v širše okolje.
Intervjuvanec i 2 je omenil, da se ribiči, ribogojci in m kg p trudijo,
da je celotna panoga kar se da trajnostno naravnana, poleg tega izvajajo
še naložbe v okoljevarstvo. Dodatno varovalo je pridobitev vodnega in
gradbenega dovoljenja pred načrtovanimi posegi v okolje.
Tudi intervjuvanec i3 je bil mnenja, da se trajnostne prakse izvajajo,
pri tem pa pomagata s rp in Generalna komisija za ribištvo za Sredo-
72
