Page 81 - Izzivi razvoja ribištva v Sloveniji
P. 81
Akvakultura in ribogojstvo v Sloveniji 5.9
ročju možna dodatna rast. Navedel je, da se največ ribiških proizvodov
uživa na Obali, v večjih mestnih centrih in ob kakšnih rekah, kjer se lju-
dje prehranjujejo s sladkovodnimi ribami. Dodal je še, da tradicionalnih
ribolovnih vrst v Sloveniji nimamo, saj imajo vse, kar imamo mi, tudi
Italijani in Hrvati.
Intervjuvanec i 11 je dejal, da razširitev na področju ribolova ni mo-
žna, saj ni mogoče dodatno izčrpavati morja. Dodal je, da večina ulova
slovenski ribiči prodajo v Trstu in le manjši del v Sloveniji. Menil je, da
bi začasno prenehanje ribolova v slovenskem morju pripomoglo k ob-
novitvi staležev rib. Omejitev ribolova bi verjetno koristila ribolovnim
virom v slovenskem morju, medtem ko na Jadransko morje to ne bi
imelo vpliva zaradi premajhnega slovenskega akvatorija.
Intervjuvanec i12 je bil mnenja, da imamo Slovenci prednost, ker ži-
vimo v majhni državi in je ponudba trgovskih verig po Sloveniji enaka.
Težavo vidi v tem, da primanjkuje zavedanja, da bi morali pojesti več
rib.
Intervjuvanec i13 je menil, da bi se lahko trg rib še bolj razvil, glede
na to, da imamo veliko primernih vodnih teles, izpostavil je, da so večje
možnosti za razvoj v sladkovodnem ribogojstvu. Omenil je še, da se naj-
več ribiških izdelkov konzumira na Obali in v Ljubljani. Kot tradicio-
nalni sladkovodni vrsti rib je izpostavil postrvi in krape.
Intervjuvanec i 14 je dejal, da se nove priložnosti pojavljajo v slad-
kovodnem ribogojstvu ter da je potrošnja ribiških izdelkov največja na
Obali in v Ljubljani. Po njegovem mnenju so tradicionalni brezmesni
petki, ki so eden od tradicionalnih krščanskih navad, tradicionalen obi-
čaj je tudi priprava bakalarja doma.
Intervjuvanec i15 je navedel, da imamo odlične pogoje za proizvodnjo
sladkovodnih rib, vendar jih ne znamo dovolj izkoristiti. Dejal je, da se
največ rib poje na Primorskem.
5.9 Akvakultura in ribogojstvo v Sloveniji
Zanimali so nas stanje akvakulture in ribogojstva v Sloveniji, razvoj in
rast te panoge ter ali poznajo mnenje potrošnikov o gojenih vrstah v
primerjavi z divjimi ribolovnimi vrstami. Nato pa tudi, kakšno mnenje
imajo potrošniki o gojenih vrstah v primerjavi z divjimi vrstami ribo-
lovnih organizmov – ali bolj cenijo gojene ali divje ulovljene vrste.
Večina intervjuvancev meni, da dejavnost akvakulture raste, pred-
vsem se povečuje gojenje školjk. Gojenje morskih rib se ne povečuje,
saj imamo le eno podjetje, primanjkuje prostora za ribogojstvo, slabi so
81
ročju možna dodatna rast. Navedel je, da se največ ribiških proizvodov
uživa na Obali, v večjih mestnih centrih in ob kakšnih rekah, kjer se lju-
dje prehranjujejo s sladkovodnimi ribami. Dodal je še, da tradicionalnih
ribolovnih vrst v Sloveniji nimamo, saj imajo vse, kar imamo mi, tudi
Italijani in Hrvati.
Intervjuvanec i 11 je dejal, da razširitev na področju ribolova ni mo-
žna, saj ni mogoče dodatno izčrpavati morja. Dodal je, da večina ulova
slovenski ribiči prodajo v Trstu in le manjši del v Sloveniji. Menil je, da
bi začasno prenehanje ribolova v slovenskem morju pripomoglo k ob-
novitvi staležev rib. Omejitev ribolova bi verjetno koristila ribolovnim
virom v slovenskem morju, medtem ko na Jadransko morje to ne bi
imelo vpliva zaradi premajhnega slovenskega akvatorija.
Intervjuvanec i12 je bil mnenja, da imamo Slovenci prednost, ker ži-
vimo v majhni državi in je ponudba trgovskih verig po Sloveniji enaka.
Težavo vidi v tem, da primanjkuje zavedanja, da bi morali pojesti več
rib.
Intervjuvanec i13 je menil, da bi se lahko trg rib še bolj razvil, glede
na to, da imamo veliko primernih vodnih teles, izpostavil je, da so večje
možnosti za razvoj v sladkovodnem ribogojstvu. Omenil je še, da se naj-
več ribiških izdelkov konzumira na Obali in v Ljubljani. Kot tradicio-
nalni sladkovodni vrsti rib je izpostavil postrvi in krape.
Intervjuvanec i 14 je dejal, da se nove priložnosti pojavljajo v slad-
kovodnem ribogojstvu ter da je potrošnja ribiških izdelkov največja na
Obali in v Ljubljani. Po njegovem mnenju so tradicionalni brezmesni
petki, ki so eden od tradicionalnih krščanskih navad, tradicionalen obi-
čaj je tudi priprava bakalarja doma.
Intervjuvanec i15 je navedel, da imamo odlične pogoje za proizvodnjo
sladkovodnih rib, vendar jih ne znamo dovolj izkoristiti. Dejal je, da se
največ rib poje na Primorskem.
5.9 Akvakultura in ribogojstvo v Sloveniji
Zanimali so nas stanje akvakulture in ribogojstva v Sloveniji, razvoj in
rast te panoge ter ali poznajo mnenje potrošnikov o gojenih vrstah v
primerjavi z divjimi ribolovnimi vrstami. Nato pa tudi, kakšno mnenje
imajo potrošniki o gojenih vrstah v primerjavi z divjimi vrstami ribo-
lovnih organizmov – ali bolj cenijo gojene ali divje ulovljene vrste.
Večina intervjuvancev meni, da dejavnost akvakulture raste, pred-
vsem se povečuje gojenje školjk. Gojenje morskih rib se ne povečuje,
saj imamo le eno podjetje, primanjkuje prostora za ribogojstvo, slabi so
81
