Page 82 - Izzivi razvoja ribištva v Sloveniji
P. 82
5 Analiza odgovorov in ugotovitve raziskave
tudi pogoji za gojenje rib v slovenskem morju. Gojenje školjk se pove-
čuje, raste tudi povpraševanje po klapavicah in pričakovati je nadaljnji
razvoj. Pogoji za gojenje klapavic so ugodni in ker so filtratorski orga-
nizmi, imajo školjke majhen vpliv na okolje. Če bi več ribogojcev začelo
s prodajo v trgovskih verigah, bi lažje dosegli večje število potrošnikov
in razvile bi se možnosti za razvoj akvakulture. Težavo predstavljata od-
daljenost ribogojnic od mestnih središč in dražja logistika do prodajnih
središč. Primanjkuje ukrepov, ki bi bolj spodbujali mlade, da bi se za-
čeli ukvarjati z ribogojstvom. Možnosti so tudi v povezovanju ribičev in
školjkarjev, saj bi ribiči z ribolovom ob školjčiščih zmanjšali škodo, ki
jo povzročajo ribe, ki se prehranjujejo s školjkami. Razvoj zaprtih goji-
tvenih sistemov je ena od možnih poti razvoja, ampak je trenutno teh-
nologija še zelo draga, v takšnih sistemih se voda prečiščuje in se je po-
rabi manj. Ovira je draga začetna naložba v tehnologijo v primerjavi s
klasičnimi pretočnimi ribogojnicami. Možnosti razvoja strokovnjaki vi-
dijo tudi v uveljavitvi vzreje novih vrst, ki morajo biti zanimive za trg
in cenovno ugodne. Kot primer dobre prakse navajamo podjetji Mytilus
in Prosub, ki gojita tudi druge vrste školjk, kot so ladinke in ostrige, ki
dosegajo višje cene kot klapavice (to je razvidno iz spletne strani podje-
tja: http://mytilus.si/). Ekološka akvakultura se v Sloveniji še ne izvaja,
saj je za slovenske ribogojce predraga. Večina intervjuvancev je menila,
da se med sladkovodnimi vrstami vzredi največ šarenk, postrvi in kra-
pov, od morskih vrst so najpogostejše orade, brancini in klapavice. Prav
tako je večina menila, da potrošniki ne opazijo razlik med gojeno in ulo-
vljeno ribo, opazna pa je razlika v ceni, saj so gojeni organizmi običajno
cenejši. Intervjuvanci domnevajo, da je razlikovanje med gojenimi in
ulovljenimi ribami boljše v obalnem delu Slovenije, kjer so potrošniki
bolj ozaveščeni in tudi zahtevnejši. Potrošniki bolj cenijo ulovljene kot
gojene ribe. Tukaj smo naleteli na nestrinjanja med intervjuvanci, saj so
nekateri menili, da so ulovljene ribe bistveno boljše kakovosti, in drugi,
da so tudi gojene ribe dobre, če je potek vzreje ustrezen in dobro nad-
zorovan.
Intervjuvanec i1 je povedal, da je gojenje školjk v porastu. Omenil je,
da se lahko v akvakulturi pojavljajo številne sporne prakse, kot je do-
dajanje pesticidov, aditivov in zdravil. Omenjeni primeri prihajajo veči-
noma iz tujine, kot npr. iz ribogojnic lososov v tujini, kjer je masovna
proizvodnja, ki ni primerljiva s slovenskimi ribogojnicami, ki so mnogo
manjše. Potrošniki lahko zaradi širjenja negativnih informacij iz tujine
začnejo dvomiti v slovenske ribiške izdelke. Večina potrošnikov meni,
82
tudi pogoji za gojenje rib v slovenskem morju. Gojenje školjk se pove-
čuje, raste tudi povpraševanje po klapavicah in pričakovati je nadaljnji
razvoj. Pogoji za gojenje klapavic so ugodni in ker so filtratorski orga-
nizmi, imajo školjke majhen vpliv na okolje. Če bi več ribogojcev začelo
s prodajo v trgovskih verigah, bi lažje dosegli večje število potrošnikov
in razvile bi se možnosti za razvoj akvakulture. Težavo predstavljata od-
daljenost ribogojnic od mestnih središč in dražja logistika do prodajnih
središč. Primanjkuje ukrepov, ki bi bolj spodbujali mlade, da bi se za-
čeli ukvarjati z ribogojstvom. Možnosti so tudi v povezovanju ribičev in
školjkarjev, saj bi ribiči z ribolovom ob školjčiščih zmanjšali škodo, ki
jo povzročajo ribe, ki se prehranjujejo s školjkami. Razvoj zaprtih goji-
tvenih sistemov je ena od možnih poti razvoja, ampak je trenutno teh-
nologija še zelo draga, v takšnih sistemih se voda prečiščuje in se je po-
rabi manj. Ovira je draga začetna naložba v tehnologijo v primerjavi s
klasičnimi pretočnimi ribogojnicami. Možnosti razvoja strokovnjaki vi-
dijo tudi v uveljavitvi vzreje novih vrst, ki morajo biti zanimive za trg
in cenovno ugodne. Kot primer dobre prakse navajamo podjetji Mytilus
in Prosub, ki gojita tudi druge vrste školjk, kot so ladinke in ostrige, ki
dosegajo višje cene kot klapavice (to je razvidno iz spletne strani podje-
tja: http://mytilus.si/). Ekološka akvakultura se v Sloveniji še ne izvaja,
saj je za slovenske ribogojce predraga. Večina intervjuvancev je menila,
da se med sladkovodnimi vrstami vzredi največ šarenk, postrvi in kra-
pov, od morskih vrst so najpogostejše orade, brancini in klapavice. Prav
tako je večina menila, da potrošniki ne opazijo razlik med gojeno in ulo-
vljeno ribo, opazna pa je razlika v ceni, saj so gojeni organizmi običajno
cenejši. Intervjuvanci domnevajo, da je razlikovanje med gojenimi in
ulovljenimi ribami boljše v obalnem delu Slovenije, kjer so potrošniki
bolj ozaveščeni in tudi zahtevnejši. Potrošniki bolj cenijo ulovljene kot
gojene ribe. Tukaj smo naleteli na nestrinjanja med intervjuvanci, saj so
nekateri menili, da so ulovljene ribe bistveno boljše kakovosti, in drugi,
da so tudi gojene ribe dobre, če je potek vzreje ustrezen in dobro nad-
zorovan.
Intervjuvanec i1 je povedal, da je gojenje školjk v porastu. Omenil je,
da se lahko v akvakulturi pojavljajo številne sporne prakse, kot je do-
dajanje pesticidov, aditivov in zdravil. Omenjeni primeri prihajajo veči-
noma iz tujine, kot npr. iz ribogojnic lososov v tujini, kjer je masovna
proizvodnja, ki ni primerljiva s slovenskimi ribogojnicami, ki so mnogo
manjše. Potrošniki lahko zaradi širjenja negativnih informacij iz tujine
začnejo dvomiti v slovenske ribiške izdelke. Večina potrošnikov meni,
82
