Page 127 - Pahor, Miroslav. 2022. Vse poti vodijo na morje: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 1. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Tercon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 127
Slovenski cestni križ kot faktor rekrutiranja pomorskega kadra v naših deželah (1812–1941)
ziti dansko floto, v bistvu imperialistična in da je imela reakcionarne ci-
lje. Bila pa je velika Tegetthoffova šola, ker je tu proti admiralu Suensenu
(Dahlerupovemu učencu) uporabil taktiko, ki mu je dve leti kasneje slu-
žila pri Visu. Če je torej Tegetthoff pri Helgolandu pomagal porajajočemu
se nemškemu imperializmu, ki je segal po danskem ozemlju, je pri Visu
prvič porazil porajajoči se italijanski imperializem, ki je že v svoji prvotni
razvojni fazi segal po Dalmaciji in Istri. Bitka pri Helgolandu lahko delo-
ma razloži presenetljivo zmago nad modernejšo, bolje opremljeno in bo-
lje oboroženo italijansko floto pri Visu. Če pri tem pomislimo, da je bilo
z našega križa vsaj pet komandantov avstrijskih ladij, potem lahko reče-
mo, da so Slovenci pomagali zadati enega od prvih udarcev italijanskemu
imperializmu, posebno še, če vemo, da je bilo okoli 10 % ladijskega mo-
štva iz naših krajev.
Tretje obdobje
Tretja – Tegetthoffova – personalna administracija pomeni za Slovence
po eni strani razočaranje, po drugi pa vsebinsko poglobitev. Razočaranje
je v tem, da imamo v celotni administraciji, ki je trajala 14 let, manj sta-
rešinskega kadra kot v prejšnjem obdobju, da se torej zmanjšuje števi-
lo Slovencev v mornarici. Vendar je to le videz, ki nas kaj lahko zavede.
Vsebinska poglobitev je v tem, da najdemo vedno več Slovencev v pravih
pomorskih strokah. Postopno opuščanje izkrcevalne pehote po letu 1860
in delno opuščanje obalne artilerije, ki prihaja postopoma pod koman-
do kopne vojske, povzroča, da se Slovenci, ki se odločajo za pomorsko vo-
jaško službo, znajdejo v pomorskih strokah. Toda to ni bil slučaj. Če je
Dahlerup pred Benetkami spoznal vrednost slovenskih pomorščakov, je
Tegetthoff v omenjenih bitkah spoznal njihovo borbeno uporabnost. Med
drugim to dokazujejo številna odlikovanja, ki so jih naši ljudje nosili po
letu 1866. Zaradi tega so naš novi mornariški kader zavestno usmerjali v
prave mornariške poklice.
Dokaz temu je tudi šolanje oficirskega kadra. Sprejemanje aspiran-
tov postane splošen običaj, ker so dokazali svojo uporabnost. Med 44 ofi-
cirji s križa, ki so se izšolali med leti 1869 in 1882, je bilo vsaj 10 aspi-
rantov. Vendar to ne pove mnogo. Odlično izšolani oficirji, kakor so bili
Tegetthoff, Daublebsky, Wiplinger, Du Barry in drugi, niso mogli dopus-
titi lahkega napredovanja. Zato je kar 14 v tem času izšolanih oficirjev
127
ziti dansko floto, v bistvu imperialistična in da je imela reakcionarne ci-
lje. Bila pa je velika Tegetthoffova šola, ker je tu proti admiralu Suensenu
(Dahlerupovemu učencu) uporabil taktiko, ki mu je dve leti kasneje slu-
žila pri Visu. Če je torej Tegetthoff pri Helgolandu pomagal porajajočemu
se nemškemu imperializmu, ki je segal po danskem ozemlju, je pri Visu
prvič porazil porajajoči se italijanski imperializem, ki je že v svoji prvotni
razvojni fazi segal po Dalmaciji in Istri. Bitka pri Helgolandu lahko delo-
ma razloži presenetljivo zmago nad modernejšo, bolje opremljeno in bo-
lje oboroženo italijansko floto pri Visu. Če pri tem pomislimo, da je bilo
z našega križa vsaj pet komandantov avstrijskih ladij, potem lahko reče-
mo, da so Slovenci pomagali zadati enega od prvih udarcev italijanskemu
imperializmu, posebno še, če vemo, da je bilo okoli 10 % ladijskega mo-
štva iz naših krajev.
Tretje obdobje
Tretja – Tegetthoffova – personalna administracija pomeni za Slovence
po eni strani razočaranje, po drugi pa vsebinsko poglobitev. Razočaranje
je v tem, da imamo v celotni administraciji, ki je trajala 14 let, manj sta-
rešinskega kadra kot v prejšnjem obdobju, da se torej zmanjšuje števi-
lo Slovencev v mornarici. Vendar je to le videz, ki nas kaj lahko zavede.
Vsebinska poglobitev je v tem, da najdemo vedno več Slovencev v pravih
pomorskih strokah. Postopno opuščanje izkrcevalne pehote po letu 1860
in delno opuščanje obalne artilerije, ki prihaja postopoma pod koman-
do kopne vojske, povzroča, da se Slovenci, ki se odločajo za pomorsko vo-
jaško službo, znajdejo v pomorskih strokah. Toda to ni bil slučaj. Če je
Dahlerup pred Benetkami spoznal vrednost slovenskih pomorščakov, je
Tegetthoff v omenjenih bitkah spoznal njihovo borbeno uporabnost. Med
drugim to dokazujejo številna odlikovanja, ki so jih naši ljudje nosili po
letu 1866. Zaradi tega so naš novi mornariški kader zavestno usmerjali v
prave mornariške poklice.
Dokaz temu je tudi šolanje oficirskega kadra. Sprejemanje aspiran-
tov postane splošen običaj, ker so dokazali svojo uporabnost. Med 44 ofi-
cirji s križa, ki so se izšolali med leti 1869 in 1882, je bilo vsaj 10 aspi-
rantov. Vendar to ne pove mnogo. Odlično izšolani oficirji, kakor so bili
Tegetthoff, Daublebsky, Wiplinger, Du Barry in drugi, niso mogli dopus-
titi lahkega napredovanja. Zato je kar 14 v tem času izšolanih oficirjev
127
