Page 130 - Pahor, Miroslav. 2022. Vse poti vodijo na morje: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 1. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Tercon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 130
poti vodijo na morje: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 1
neje dosegel položaj generalnega komisarja, kar nekako ustreza položaju
kontraadmirala. K uradnikom moramo prišteti še pet inženirjev. To so
bili Alojz Teyrer iz Maribora, Maks Krajner iz Gradca, Karl Czermak z
Vrhnike, Ludvik Lukša in Ivan Šabec iz Ljubljane.137 Prvi trije so se ukvar-
jali z ladjedelstvom, četrti s strojništvom. Peti je bil gradbeni inženir, ki
se je ukvarjal z utrdbami.
Končno imamo še tri učitelje, tj. Emo Weis iz Brežic, Boltežarja
Knapiča iz Celovca in Amalijo Spoljarič iz Ljubljane.138
V celotnem obdobju imamo torej 70 oficirjev in uradnikov ter 17
učencev akademije, s katerimi pa ne vemo kaj početi, ker se njihovi viri
niso ohranili. V primerjavi z drugim obdobjem je to malo. Vendar 38 %
visokih oficirjev ter dva položajna kontraadmirala iz spremljajočih služb
dobro dokazujejo vsebinsko poglobitev. To je terjala težka zmaga pri Visu,
to je terjala vedno večja izpopolnjenost italijanske jadranske flote in itali-
janskega mornariškega kadra. Vsemu temu je bilo treba postaviti naspro-
ti prav tako dober kader. Novi kader je moral biti sposoben braniti vzhod-
no obalo Jadrana. Začetki te politike segajo do Dahlerupa; Tegetthoff jo je
poglobil, Daublebsky in Haus jo bosta izpopolnila in razvila.
Vsebinsko poglobitev opazimo tudi pri kadrovanju podoficirjev.
Z ukinjanjem pomorske pehote raste pravi slovenski mornariški ka-
der. Tako pridemo do tega, da imamo v tem obdobju v najbolj pomor-
ski, tj. palubni stroki največ novih podoficirjev. 46 podoficirjev te stroke
je bilo rekrutiranih s »cestnega križa«. Med njimi je bilo 22 nižjih pod-
narednikov (Marsgast), 13 podnarednikov (Quartiermeister), 6 pod-
narednikov (Bootsmannsmaat), 3 nižji vodniki (Unterbootsmann), 2
vodnika (Bootsmann) in 1 višji vodnik (Oberbootsmann).139 Druga naj-
Kriegsmarine Offiziere und Beamte 16/386 in 221/5326 [Novo mesto: Janez Brvar
in Franc Škedl], 117/2883 [Cegelnica: Franc Kukman], Qualificationslisten der K.
u. k. Kriegsmarine Offiziere und Beamte 261/6484 [Krško: Franc Zotter (Čotar?)].«
137 ÖStA, KA, »Prim. Grundbuchblätter der K. u. k. Marine-Offiziere und Beam-
te 91501 in 10/1749, Grundbuchblätter der K. u. k. Kriegsmarine 1470, 1633 in
2968.«
138 ÖStA, KA, »Prim. Grundbuch der Marine Isolierten 19/3595, Grundbuchblätter
der K. u. k. Marine-Offiziere und Beamte 9/1591 in Qualificationslisten der K. u. k.
Kriegsmarine Offiziere und Beamte 225/5473.«
139 ÖStA, KA, »Mannschaftsgrundsbuchblätter 94 m 152–5, 94 m 165, 185 m 288
[razporejeni v »križ«: Opčine 3], 309 m 309, 237 m 290 in 214 m 276 [Sežana 3],
56 m 1779 in 208 m 26 [Senožeče 2], Konduitliste Verschiedene 29/2342 [Postojna
1], Mannschaftsgrundsbuchblätter 2 m 1692, 209 m 96, 76 m 1826, 72 m 281, 84
m 300, 93 m 146, 193 m 80, 200 m 141, 207 m 269, 48 m 91, 217 m 66 [Ljubljana
11], 96 m 106 [Moravče 1], 78 m 280, 87 m 139, 191 m 43, 223 m 256 in Konduitlis-
130
neje dosegel položaj generalnega komisarja, kar nekako ustreza položaju
kontraadmirala. K uradnikom moramo prišteti še pet inženirjev. To so
bili Alojz Teyrer iz Maribora, Maks Krajner iz Gradca, Karl Czermak z
Vrhnike, Ludvik Lukša in Ivan Šabec iz Ljubljane.137 Prvi trije so se ukvar-
jali z ladjedelstvom, četrti s strojništvom. Peti je bil gradbeni inženir, ki
se je ukvarjal z utrdbami.
Končno imamo še tri učitelje, tj. Emo Weis iz Brežic, Boltežarja
Knapiča iz Celovca in Amalijo Spoljarič iz Ljubljane.138
V celotnem obdobju imamo torej 70 oficirjev in uradnikov ter 17
učencev akademije, s katerimi pa ne vemo kaj početi, ker se njihovi viri
niso ohranili. V primerjavi z drugim obdobjem je to malo. Vendar 38 %
visokih oficirjev ter dva položajna kontraadmirala iz spremljajočih služb
dobro dokazujejo vsebinsko poglobitev. To je terjala težka zmaga pri Visu,
to je terjala vedno večja izpopolnjenost italijanske jadranske flote in itali-
janskega mornariškega kadra. Vsemu temu je bilo treba postaviti naspro-
ti prav tako dober kader. Novi kader je moral biti sposoben braniti vzhod-
no obalo Jadrana. Začetki te politike segajo do Dahlerupa; Tegetthoff jo je
poglobil, Daublebsky in Haus jo bosta izpopolnila in razvila.
Vsebinsko poglobitev opazimo tudi pri kadrovanju podoficirjev.
Z ukinjanjem pomorske pehote raste pravi slovenski mornariški ka-
der. Tako pridemo do tega, da imamo v tem obdobju v najbolj pomor-
ski, tj. palubni stroki največ novih podoficirjev. 46 podoficirjev te stroke
je bilo rekrutiranih s »cestnega križa«. Med njimi je bilo 22 nižjih pod-
narednikov (Marsgast), 13 podnarednikov (Quartiermeister), 6 pod-
narednikov (Bootsmannsmaat), 3 nižji vodniki (Unterbootsmann), 2
vodnika (Bootsmann) in 1 višji vodnik (Oberbootsmann).139 Druga naj-
Kriegsmarine Offiziere und Beamte 16/386 in 221/5326 [Novo mesto: Janez Brvar
in Franc Škedl], 117/2883 [Cegelnica: Franc Kukman], Qualificationslisten der K.
u. k. Kriegsmarine Offiziere und Beamte 261/6484 [Krško: Franc Zotter (Čotar?)].«
137 ÖStA, KA, »Prim. Grundbuchblätter der K. u. k. Marine-Offiziere und Beam-
te 91501 in 10/1749, Grundbuchblätter der K. u. k. Kriegsmarine 1470, 1633 in
2968.«
138 ÖStA, KA, »Prim. Grundbuch der Marine Isolierten 19/3595, Grundbuchblätter
der K. u. k. Marine-Offiziere und Beamte 9/1591 in Qualificationslisten der K. u. k.
Kriegsmarine Offiziere und Beamte 225/5473.«
139 ÖStA, KA, »Mannschaftsgrundsbuchblätter 94 m 152–5, 94 m 165, 185 m 288
[razporejeni v »križ«: Opčine 3], 309 m 309, 237 m 290 in 214 m 276 [Sežana 3],
56 m 1779 in 208 m 26 [Senožeče 2], Konduitliste Verschiedene 29/2342 [Postojna
1], Mannschaftsgrundsbuchblätter 2 m 1692, 209 m 96, 76 m 1826, 72 m 281, 84
m 300, 93 m 146, 193 m 80, 200 m 141, 207 m 269, 48 m 91, 217 m 66 [Ljubljana
11], 96 m 106 [Moravče 1], 78 m 280, 87 m 139, 191 m 43, 223 m 256 in Konduitlis-
130
