Page 53 - Pahor, Miroslav. 2022. Vse poti vodijo na morje: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 1. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Tercon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 53
»Dobre pomorščake je treba iskati v hribih«: pristop Miroslava Pahorja k pomorski zgodovini
dlje v preteklosti, bi morali Slovence iskati med Uskoki in z veliko verje-
tnostno bi jih tudi našli glede na to, da so tekom 16. stoletja postali skup-
nost večetničnega izvora, kateri se je pridružil marsikateri iskalec boljše
sreče iz bližnjih in tudi bolj oddaljenih dežel.
Druga pripomba je namenjena Pahorjevemu razumevanju povezav
Kraševcev s Trstom, pri čemer katerokoli obliko odnosa enači s poveza-
nostjo z morjem in pomorstvom. Tudi v primeru, če gre za prodajanje pri-
delkov v mestu. Tovrstni stiki sodijo namreč v sklop odnosov med pode-
željem in mestom nasploh, v smislu da ne izhajajo nujno iz tega, da je Trst
obmorsko in pristaniško mesto. Zaradi tega tak odnos ni vselej vezan na
morje, to je na pomorstvo in pomorsko trgovino, temveč gre za običajnej-
šo obliko odnosa, v katerem podeželje zalaga mesto s pridelki in delovno
silo, ne glede na to, ali se mesto nahaja ob morju. Lahko bi bilo tudi celin-
sko. A pri Pahorju velja enačba Trst = morje in vsako povezavo s Trstom
navezuje na morje.
Miroslav Pahor je ustvaril bogato bero študij o zgodovini pomorstva
na Slovenskem. Vsebinsko in metodološko je bil usklajen z mednarodni-
mi in obenem z regionalnimi trendi, ki jih je mestoma tudi prehiteval, ni
pa za njimi zaostajal. Hkrati je izkazal dobro mero raziskovalne izvirnosti
in lastnih specifik. Vse to predstavlja velik uspeh za zgodovinarja. Kot je
zapisala Nadja Terčon, »njegove študijske in terenske raziskave so poteka-
le od arhiva do arhiva, od pokrajine do pokrajine, od vasi do vasi, od hiše
do hiše, od župnišča do župnišča, od pokopališča do pokopališča« (Terčon
2010, 181). Njegova dela so bila doslej v večji meri kot pri večini drugih av-
torjev raztresena v premnogih znanstvenih in strokovnih revijah, tako
da sta bila otežena pregled in razumevanje njegovega dela kot celote in
dosegljivost posameznih člankov ni bila najboljša. S tem zbranim delom
bo gotovo bolj jasno, kako in zakaj Miroslav Pahor sodi med utemeljite-
lje slovenske pomorske zgodovine v drugi polovici prejšnjega stoletja. A
medtem ko za Šorna lahko rečemo, da se je v svojem raziskovalnem delu
dotaknil tudi pomorske zgodovine, za Gestrina pa da je pomorska zgodo-
vina predstavljala enega od področij, s katerimi se je ukvarjal, za Pahorja
bo veljalo, da se je kot zgodovinar povsem posvetil temam, povezanim z
morjem, in da je pomorska zgodovina vseskozi bila v središču njegovega
zgodovinskega dela, skupaj z mesti in ljudmi ob jadranski obali. Na drugi
strani pa lahko po vsem prikazanem ugotovimo, da je bil Miroslav Pahor
istočasno tudi pomemben zgodovinar podeželja, posebej primorskega in
notranjskega.
53
dlje v preteklosti, bi morali Slovence iskati med Uskoki in z veliko verje-
tnostno bi jih tudi našli glede na to, da so tekom 16. stoletja postali skup-
nost večetničnega izvora, kateri se je pridružil marsikateri iskalec boljše
sreče iz bližnjih in tudi bolj oddaljenih dežel.
Druga pripomba je namenjena Pahorjevemu razumevanju povezav
Kraševcev s Trstom, pri čemer katerokoli obliko odnosa enači s poveza-
nostjo z morjem in pomorstvom. Tudi v primeru, če gre za prodajanje pri-
delkov v mestu. Tovrstni stiki sodijo namreč v sklop odnosov med pode-
željem in mestom nasploh, v smislu da ne izhajajo nujno iz tega, da je Trst
obmorsko in pristaniško mesto. Zaradi tega tak odnos ni vselej vezan na
morje, to je na pomorstvo in pomorsko trgovino, temveč gre za običajnej-
šo obliko odnosa, v katerem podeželje zalaga mesto s pridelki in delovno
silo, ne glede na to, ali se mesto nahaja ob morju. Lahko bi bilo tudi celin-
sko. A pri Pahorju velja enačba Trst = morje in vsako povezavo s Trstom
navezuje na morje.
Miroslav Pahor je ustvaril bogato bero študij o zgodovini pomorstva
na Slovenskem. Vsebinsko in metodološko je bil usklajen z mednarodni-
mi in obenem z regionalnimi trendi, ki jih je mestoma tudi prehiteval, ni
pa za njimi zaostajal. Hkrati je izkazal dobro mero raziskovalne izvirnosti
in lastnih specifik. Vse to predstavlja velik uspeh za zgodovinarja. Kot je
zapisala Nadja Terčon, »njegove študijske in terenske raziskave so poteka-
le od arhiva do arhiva, od pokrajine do pokrajine, od vasi do vasi, od hiše
do hiše, od župnišča do župnišča, od pokopališča do pokopališča« (Terčon
2010, 181). Njegova dela so bila doslej v večji meri kot pri večini drugih av-
torjev raztresena v premnogih znanstvenih in strokovnih revijah, tako
da sta bila otežena pregled in razumevanje njegovega dela kot celote in
dosegljivost posameznih člankov ni bila najboljša. S tem zbranim delom
bo gotovo bolj jasno, kako in zakaj Miroslav Pahor sodi med utemeljite-
lje slovenske pomorske zgodovine v drugi polovici prejšnjega stoletja. A
medtem ko za Šorna lahko rečemo, da se je v svojem raziskovalnem delu
dotaknil tudi pomorske zgodovine, za Gestrina pa da je pomorska zgodo-
vina predstavljala enega od področij, s katerimi se je ukvarjal, za Pahorja
bo veljalo, da se je kot zgodovinar povsem posvetil temam, povezanim z
morjem, in da je pomorska zgodovina vseskozi bila v središču njegovega
zgodovinskega dela, skupaj z mesti in ljudmi ob jadranski obali. Na drugi
strani pa lahko po vsem prikazanem ugotovimo, da je bil Miroslav Pahor
istočasno tudi pomemben zgodovinar podeželja, posebej primorskega in
notranjskega.
53
