Page 424 - Štemberger Tina, Čotar Konrad Sonja, Rutar Sonja, Žakelj Amalija. Ur. 2022. Oblikovanje inovativnih učnih okolij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 424
dana Borota
ki je mnogo kompleksnejši od prostora za shranjevanje glasbil. Gre za avten-
tično učno okolje z izzivi glasbene produkcije, reprodukcije in recepcije, smi-
selnimi za otroka. V njem igra pomembno vlogo tudi zvočno okolje, še po-
sebej v povezavi z zvočnimi zbirkami in s tehnologijo za predvajanje glasbe.
Vrtci potrebujejo opremo za individualno poslušanje raznovrstne glasbe.
Prav tako kot glasbila mora biti otrokom in njihovemu individualnemu za-
nimanju za glasbo dostopna tudi zvočna zbirka, še posebej v zgodnjem
obdobju oblikovanja glasbenega okusa in razvoja elementarnih glasbenih
sposobnosti. Gre za proces zgodnjega glasbenega opisovanja, ki se odvija
skozi faze poslušanja, izvajanj, branj in pisanja.
Iz rezultatov raziskave dajemo nekaj vodil za nadaljnje razvijanje učnega
okolja za glasbo v vrtcih. To bo učinkovitejše, če bodo v njegovem središču
vselej otrok in učenje v povezavi z razvojem sposobnosti doživljanja, ustvar-
janja in izvajanja glasbe. Za to pa otrok potrebuje prostor za socialno, sodelo-
valno učenje ter raznovrstno glasbeno okolje, glasbila, glasbena didaktična
sredstva za vzpostavljanje stika z glasbeno umetnostjo in izražanje v njej. V
tako oblikovanih učnih okolij bodo zaživeli dinamika in odnosi med otrokom,
odraslim, vsebino in opremljenostjo.
Literatura
Bahovec Dolar, Eva. 2012. »Kaj je dober prostor za misliti? Filozofija, arhitektura,
šolanje.« Sodobna pedagogika 63 (1): 18–33.
Barett, Peter, in Yufan Zhang. 2009. Optimal Learning Spaces: Design Implication
for Primary Schools. SCRI Research Report 2. Salford: University of Salford.
Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji. 2011. Ljubljana: Zavod
Republike Slovenije za šolstvo in šport.
Blažič, Marjan, Milena Ivanuš Grmek, Martin Kramar in France Strmčnik, ur.
2003. Didaktika. Novo mesto: Visokošolsko središče Novo mesto.
Borota, Bogdana. 2009. »Podoba ›velikega‹ glasbenika skozi očala Reggio Emi-
lia.« V Izzivi pedagoškega koncepta Reggio Emilia, ur. Tatjana Devjak in Da-
rija Skubic, 135–150. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
Borota, Bogdana. 2012. »Opazovanje in spremljanje glasbenega razvoja – pri-
ložnost, da prisluhnemo otroku kot kompetentnemu glasbeniku.« Revija
za elementarno izobraževanje 5 (2–3): 121–141.
Borota, Bogdana. 2015. »Bogatenje otrok preko poslušanja glasbe.« V Umetnost
v vrtcu, ur. Betka Vrbovšek, 19–30. Ljubljana: Supra.
Borota, Bogdana. 2015. Glasbene dejavnosti in vsebine. Koper: Annales.
Cadwell, Louise Boyd. 1997. Bringing Reggio Emilia Home. New York: Teachers
College.
Cencič, Majda, in Marjanca Pergar Kuščer. 2012. »Dejavniki učenja in sporočil-
nost šolskega prostora.« Sodobna pedagogika 63 (1): 112–140.
424
ki je mnogo kompleksnejši od prostora za shranjevanje glasbil. Gre za avten-
tično učno okolje z izzivi glasbene produkcije, reprodukcije in recepcije, smi-
selnimi za otroka. V njem igra pomembno vlogo tudi zvočno okolje, še po-
sebej v povezavi z zvočnimi zbirkami in s tehnologijo za predvajanje glasbe.
Vrtci potrebujejo opremo za individualno poslušanje raznovrstne glasbe.
Prav tako kot glasbila mora biti otrokom in njihovemu individualnemu za-
nimanju za glasbo dostopna tudi zvočna zbirka, še posebej v zgodnjem
obdobju oblikovanja glasbenega okusa in razvoja elementarnih glasbenih
sposobnosti. Gre za proces zgodnjega glasbenega opisovanja, ki se odvija
skozi faze poslušanja, izvajanj, branj in pisanja.
Iz rezultatov raziskave dajemo nekaj vodil za nadaljnje razvijanje učnega
okolja za glasbo v vrtcih. To bo učinkovitejše, če bodo v njegovem središču
vselej otrok in učenje v povezavi z razvojem sposobnosti doživljanja, ustvar-
janja in izvajanja glasbe. Za to pa otrok potrebuje prostor za socialno, sodelo-
valno učenje ter raznovrstno glasbeno okolje, glasbila, glasbena didaktična
sredstva za vzpostavljanje stika z glasbeno umetnostjo in izražanje v njej. V
tako oblikovanih učnih okolij bodo zaživeli dinamika in odnosi med otrokom,
odraslim, vsebino in opremljenostjo.
Literatura
Bahovec Dolar, Eva. 2012. »Kaj je dober prostor za misliti? Filozofija, arhitektura,
šolanje.« Sodobna pedagogika 63 (1): 18–33.
Barett, Peter, in Yufan Zhang. 2009. Optimal Learning Spaces: Design Implication
for Primary Schools. SCRI Research Report 2. Salford: University of Salford.
Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji. 2011. Ljubljana: Zavod
Republike Slovenije za šolstvo in šport.
Blažič, Marjan, Milena Ivanuš Grmek, Martin Kramar in France Strmčnik, ur.
2003. Didaktika. Novo mesto: Visokošolsko središče Novo mesto.
Borota, Bogdana. 2009. »Podoba ›velikega‹ glasbenika skozi očala Reggio Emi-
lia.« V Izzivi pedagoškega koncepta Reggio Emilia, ur. Tatjana Devjak in Da-
rija Skubic, 135–150. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
Borota, Bogdana. 2012. »Opazovanje in spremljanje glasbenega razvoja – pri-
ložnost, da prisluhnemo otroku kot kompetentnemu glasbeniku.« Revija
za elementarno izobraževanje 5 (2–3): 121–141.
Borota, Bogdana. 2015. »Bogatenje otrok preko poslušanja glasbe.« V Umetnost
v vrtcu, ur. Betka Vrbovšek, 19–30. Ljubljana: Supra.
Borota, Bogdana. 2015. Glasbene dejavnosti in vsebine. Koper: Annales.
Cadwell, Louise Boyd. 1997. Bringing Reggio Emilia Home. New York: Teachers
College.
Cencič, Majda, in Marjanca Pergar Kuščer. 2012. »Dejavniki učenja in sporočil-
nost šolskega prostora.« Sodobna pedagogika 63 (1): 112–140.
424
