Page 87 - Razvijanje sporazumevalne zmožnosti s kulturno-umetnostno vzgojo
P. 87
Razstave
Pravljična pohajkovanja pike, črte in oblike
Ksenja Kosi Viher
Vrtec Ljutomer
Simona Kosi
Vrtec Ljutomer
Melanija Grnjak
Vrtec Ljutomer
Tri skupine Vrtca Ljutomer so skupaj z akademsko slikarko Kadjo Bednarik
Sudec sodelovale na področju likovne umetnosti. Umetniške dejavnosti so
temeljile na vživljanju v pravljice. V vseh treh skupinah je pravljica služila kot
odskočna deska in kot pomoč pri vživljanju v opazovanje umetnosti. Najmlaj-
ši otroci so obravnavali delo Kruhek je šel po svetu, mešana skupina pravlji-
co Rdeča kapica, najstarejša skupina pa je uživala v Sovici Oki. Otroci so po
prebrani pravljici le-to poustvarjali v različnih medijih. Nato so obiskali Gale-
rijo Murska Sobota, v delih iskali povezave z zgodbami in jih poustvarjali v
vizualnem jeziku. Ob tem so se srečevali z gvaš tehniko, seznanjali so se s po-
menom točke, linije in izhajali iz lastnega telesa. Slikali so na velika platna, jih
dopolnjevali z različnimi materiali ter spoznavali, kako se obnesejo na platnu.
Umetnica se je odzivala s soustvarjanjem in tako otroke pripeljala do lastnih
portretov in novih izvirnih likovnih stvaritev. Spoznavali so naravne in likov-
ne materiale, kot sta papir in platno, ter se lotili upodabljanja slike na način
plastenja, v barvah so izražali svoja čustva in še veliko več. Nastalo je enajst
likovnih del, zgodb kot poskusov komunikacije umetnice in otrok v enem vi-
zualnem mediju, v katerem so otroci izrazili svoja doživljanja, umetnica pa se
je na vsako delo odzvala s svojo provokacijo, sporočilom ali z intervencijo.
Ključne besede: likovna umetnost, vživljanje v pravljice, naravni material, gvaš
tehnika, portret, plastenje, barve, čustva, dialog umetnice in otrok
87
Pravljična pohajkovanja pike, črte in oblike
Ksenja Kosi Viher
Vrtec Ljutomer
Simona Kosi
Vrtec Ljutomer
Melanija Grnjak
Vrtec Ljutomer
Tri skupine Vrtca Ljutomer so skupaj z akademsko slikarko Kadjo Bednarik
Sudec sodelovale na področju likovne umetnosti. Umetniške dejavnosti so
temeljile na vživljanju v pravljice. V vseh treh skupinah je pravljica služila kot
odskočna deska in kot pomoč pri vživljanju v opazovanje umetnosti. Najmlaj-
ši otroci so obravnavali delo Kruhek je šel po svetu, mešana skupina pravlji-
co Rdeča kapica, najstarejša skupina pa je uživala v Sovici Oki. Otroci so po
prebrani pravljici le-to poustvarjali v različnih medijih. Nato so obiskali Gale-
rijo Murska Sobota, v delih iskali povezave z zgodbami in jih poustvarjali v
vizualnem jeziku. Ob tem so se srečevali z gvaš tehniko, seznanjali so se s po-
menom točke, linije in izhajali iz lastnega telesa. Slikali so na velika platna, jih
dopolnjevali z različnimi materiali ter spoznavali, kako se obnesejo na platnu.
Umetnica se je odzivala s soustvarjanjem in tako otroke pripeljala do lastnih
portretov in novih izvirnih likovnih stvaritev. Spoznavali so naravne in likov-
ne materiale, kot sta papir in platno, ter se lotili upodabljanja slike na način
plastenja, v barvah so izražali svoja čustva in še veliko več. Nastalo je enajst
likovnih del, zgodb kot poskusov komunikacije umetnice in otrok v enem vi-
zualnem mediju, v katerem so otroci izrazili svoja doživljanja, umetnica pa se
je na vsako delo odzvala s svojo provokacijo, sporočilom ali z intervencijo.
Ključne besede: likovna umetnost, vživljanje v pravljice, naravni material, gvaš
tehnika, portret, plastenje, barve, čustva, dialog umetnice in otrok
87