Page 24 - Zadravec Šedivy, N., in V. Poštuvan, ur. 2022. Samomorilno vedenje mladostnikov. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 24
7Slika 1.3: Število umrlih zaradi samomora med letoma 1997 in 2020 za starostno
1998skupino 25–29 let
1999
200050
2001 Skupaj
2002
200340 Moški
200430 Ženske
200520
200610
2007
20080
2009
2010Vir podatkov: SURS (2021)
2011
2012Veliko več, kot je smrti zaradi samomora, pa je med mladostniki samomorilnih misli in ide-
2013acij (oz. teženj). V študiji SEYLE (Carli idr., 2014), ki je potekala v enajstih evropskih državah
2014– tudi Sloveniji – je 3,0 % fantov in 5,1 % deklet (skupaj 4,2 %) že poskušalo izvesti samo-
2015mor, skoraj vsak četrti fant (24,5 %) in več kot vsako tretje dekle (38,7 %, skupaj 32,3 %)
2016pa so razmišljali o samomoru. V študiji je sodelovalo 12.312 mladostnikov (44,8 % fantov,
201755,2 % deklet) s povprečno starostjo 14,9 (SD = 0,9) let.
2018
2019Samomorilna razmišljanja so pri adolescentih pogosta, saj spadajo med normativni (torej
2020pričakovani) proces odraščanja in iskanja samega sebe. Zato sama po sebi ne pomenijo
psihopatologije in potrebe po intervenciji (Martin in Volkmar, 2007), vendar je ključno,
da resnejše ideacije ne ostanejo spregledane.
Razvojne posebnosti samomorilnega
vedenja mladostnikov
Samomorilno vedenje mladostnikov je zaradi posebnosti njihovega razvojnega obdobja
težko preprečevati in tudi preučevati. Za prepoznavo samomorilnega vedenja se namreč
pogosto naslanjamo na zaznavo sprememb v razpoloženju in vedenju posameznika.
Pri otrocih in mladostnikih pa so spremembe normativni del razvojnega obdobja. Zaradi
tega imamo pogosto težavo razlikovati normativne spremembe od bolj tveganih oz. psiho
patoloških.
Dodatna ovira pri prepoznavi samomorilnega vedenja med mladimi je lahko tudi ocenje-
vanje samomorilnega vedenja. Že pri odrasli populaciji ima napovedovanje samomorilne-
ga vedenja nizko napovedno vrednost (Runeson idr., 2017), pri mladostnikih pa so teža-
ve še večje (Harris idr., 2019). Zanesljivost ocenjevanja je nizka na eni strani tako zaradi
22
1998skupino 25–29 let
1999
200050
2001 Skupaj
2002
200340 Moški
200430 Ženske
200520
200610
2007
20080
2009
2010Vir podatkov: SURS (2021)
2011
2012Veliko več, kot je smrti zaradi samomora, pa je med mladostniki samomorilnih misli in ide-
2013acij (oz. teženj). V študiji SEYLE (Carli idr., 2014), ki je potekala v enajstih evropskih državah
2014– tudi Sloveniji – je 3,0 % fantov in 5,1 % deklet (skupaj 4,2 %) že poskušalo izvesti samo-
2015mor, skoraj vsak četrti fant (24,5 %) in več kot vsako tretje dekle (38,7 %, skupaj 32,3 %)
2016pa so razmišljali o samomoru. V študiji je sodelovalo 12.312 mladostnikov (44,8 % fantov,
201755,2 % deklet) s povprečno starostjo 14,9 (SD = 0,9) let.
2018
2019Samomorilna razmišljanja so pri adolescentih pogosta, saj spadajo med normativni (torej
2020pričakovani) proces odraščanja in iskanja samega sebe. Zato sama po sebi ne pomenijo
psihopatologije in potrebe po intervenciji (Martin in Volkmar, 2007), vendar je ključno,
da resnejše ideacije ne ostanejo spregledane.
Razvojne posebnosti samomorilnega
vedenja mladostnikov
Samomorilno vedenje mladostnikov je zaradi posebnosti njihovega razvojnega obdobja
težko preprečevati in tudi preučevati. Za prepoznavo samomorilnega vedenja se namreč
pogosto naslanjamo na zaznavo sprememb v razpoloženju in vedenju posameznika.
Pri otrocih in mladostnikih pa so spremembe normativni del razvojnega obdobja. Zaradi
tega imamo pogosto težavo razlikovati normativne spremembe od bolj tveganih oz. psiho
patoloških.
Dodatna ovira pri prepoznavi samomorilnega vedenja med mladimi je lahko tudi ocenje-
vanje samomorilnega vedenja. Že pri odrasli populaciji ima napovedovanje samomorilne-
ga vedenja nizko napovedno vrednost (Runeson idr., 2017), pri mladostnikih pa so teža-
ve še večje (Harris idr., 2019). Zanesljivost ocenjevanja je nizka na eni strani tako zaradi
22
