Page 26 - Zadravec Šedivy, N., in V. Poštuvan, ur. 2022. Samomorilno vedenje mladostnikov. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 26
blema. Hkrati lahko nekonstruktivno soočanje povzroči novo stisko, s čimer se vzpostavi
začaran krog nefunkcionalnega vedenja.
Ovire, na katere lahko mladostniki naletijo pri iskanju pomoči, so lahko tudi del širšega
družbenega okvirja. Če družba kot celota ne spodbuja iskanja (strokovne) pomoči, stigmati-
zira osebe v stiski in ne nudi virov pomoči, bodo mladostniki začeli povzemati takšne vzorce
(Aguirre Velasco idr., 2020). Socialne predstave usmerjajo stališča do iskanja pomoči in
posredno tudi določajo, do kolikšne mere bo večina prebivalstva poznala in prepoznala du-
ševne motnje, bila sposobna prepoznati stisko ter najti vire pomoči. Tabuiziranje in nepo-
znavanje samomorilnega vedenja privede do napačnih predstav in stigme, ki le še dodatno
poglobita stisko mladostnikov s povečanim tveganjem za težave v duševnem zdravju. Zato
je še posebej pomembno, da se v družbi govori o temah duševnega zdravja.
ZAKLJUČEK
Ker spada Slovenija v svetovni vrh s samomorom ogroženih držav, in ker se letno
soočamo s 15 do 20 samomori mladostnikov, mlajših od 19 let, je preprečevanje
samomorilnega vedenja med mladostniki ne le zelo potrebno, ampak nujno.
Preprečevanje samomorilnega vedenja med mladostniki je celostna naloga,
v katero morajo biti vključeni vsi, ki imajo možnost in dolžnost vplivanja na duševno
zdravje v družbi ter družini. Uspešnost preprečevanja samomorilnega vedenja je
bistveno večja takrat, kadar ga preprečujemo v manj nevarnih oblikah (samomorilne
misli, manj nevarni poskusi samomora). Opismenjevanje mladostnikov o težavah
o duševnem zdravju ter primernih ukrepih, ko se težave pojavijo, predstavlja
ključen, vendar ne zadosten vidik preprečevanja samomorilnega vedenja v tej
skupini. Izjemno pomemben del takega preprečevanja je tudi izobraževanje, ki je
namenjeno predvsem okoljem zunaj sistema zdravstva (Wasserman idr., 2015).
Gre za t. i. vratarje sistema, ki so z ustreznimi znanji zmožni prepoznati stisko pri
mladostnikih, oceniti njeno resnost ter ustrezno ukrepati.
24
začaran krog nefunkcionalnega vedenja.
Ovire, na katere lahko mladostniki naletijo pri iskanju pomoči, so lahko tudi del širšega
družbenega okvirja. Če družba kot celota ne spodbuja iskanja (strokovne) pomoči, stigmati-
zira osebe v stiski in ne nudi virov pomoči, bodo mladostniki začeli povzemati takšne vzorce
(Aguirre Velasco idr., 2020). Socialne predstave usmerjajo stališča do iskanja pomoči in
posredno tudi določajo, do kolikšne mere bo večina prebivalstva poznala in prepoznala du-
ševne motnje, bila sposobna prepoznati stisko ter najti vire pomoči. Tabuiziranje in nepo-
znavanje samomorilnega vedenja privede do napačnih predstav in stigme, ki le še dodatno
poglobita stisko mladostnikov s povečanim tveganjem za težave v duševnem zdravju. Zato
je še posebej pomembno, da se v družbi govori o temah duševnega zdravja.
ZAKLJUČEK
Ker spada Slovenija v svetovni vrh s samomorom ogroženih držav, in ker se letno
soočamo s 15 do 20 samomori mladostnikov, mlajših od 19 let, je preprečevanje
samomorilnega vedenja med mladostniki ne le zelo potrebno, ampak nujno.
Preprečevanje samomorilnega vedenja med mladostniki je celostna naloga,
v katero morajo biti vključeni vsi, ki imajo možnost in dolžnost vplivanja na duševno
zdravje v družbi ter družini. Uspešnost preprečevanja samomorilnega vedenja je
bistveno večja takrat, kadar ga preprečujemo v manj nevarnih oblikah (samomorilne
misli, manj nevarni poskusi samomora). Opismenjevanje mladostnikov o težavah
o duševnem zdravju ter primernih ukrepih, ko se težave pojavijo, predstavlja
ključen, vendar ne zadosten vidik preprečevanja samomorilnega vedenja v tej
skupini. Izjemno pomemben del takega preprečevanja je tudi izobraževanje, ki je
namenjeno predvsem okoljem zunaj sistema zdravstva (Wasserman idr., 2015).
Gre za t. i. vratarje sistema, ki so z ustreznimi znanji zmožni prepoznati stisko pri
mladostnikih, oceniti njeno resnost ter ustrezno ukrepati.
24
