Page 44 - Zadravec Šedivy, N., in V. Poštuvan, ur. 2022. Samomorilno vedenje mladostnikov. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 44
čilnosti rabe novih tehnologij
med mladostniki
Novi mediji uporabniku ponujajo številne možnosti. Spodbujajo ga k aktivnemu sodelo-
vanju, omogočajo socialno interakcijo z drugimi uporabniki novih tehnologij in medijev,
obenem pa nudijo enostaven in neposreden dostop do različnih zabavnih, oglaševanih
in poučnih vsebin (Chassiakos idr., 2016). Mladostniki in mladi odrasli (14 do 29 let),
med katerimi so nove tehnologije in novi mediji še posebej priljubljeni, jih najpogosteje
uporabljajo z namenom druženja in interakcije z drugimi uporabniki, nekoliko manj po-
gosto pa za potrebe dela za šolo ali delo, pošiljanje e-poštnih sporočil, iskanje informacij
ter prenašanje oz. poslušanje glasbe. Aktualni podatki pri tem kažejo, da imajo skoraj vsi
(99 %) slovenski mladostniki in mladi odrasli stalni dostop do interneta, pri čemer jih ve-
čina (78 %) splet uporablja ves čas (Naterer idr., 2019). Ta podatek je zaskrbljujoč, saj šte-
vilne študije dosledno izpostavljajo, da je lahko prekomerna uporaba interneta povezana z
negativnimi vidiki duševnega zdravja ter s samopoškodovalnim in samomorilnim vedenjem
mladostnikov (Marchant idr., 2017).
Kljub temu je potrebno poudariti, da je omenjena povezanost kompleksna in večplastna
(Luxton idr., 2012), saj dalj časa trajajoče prijetne aktivnosti, ki jih mladostnik izvaja
na internetu, nimajo nujno izključno problematičnega vpliva na njegovo (duševno) zdravje
(Achab idr., 2015). Pri oceni ravni doživljanja simptomov depresije ali problematične rabe
družbenih omrežij je poleg načina in količine uporabe potrebno upoštevati kvaliteto aktiv
nosti in razlike med uporabniki (npr. spol, osebnost). Značilnosti izbrane dejavnosti na
družbenih omrežjih so lahko pri nekaterih povezane z doživljanjem simptomov depresije
(Baker in Perez Algorta, 2016) ali nižjim subjektivnim blagostanjem (Shakya in Christakis,
2017), medtem ko ima lahko pri drugih tovrstna aktivnost ugodne učinke na njihovo dušev-
no zdravje (Baker in Perez Algorta, 2016).
Raba novih tehnologij pri naslavljanju
težav v duševnem zdravju
Uporaba nove tehnologije je lahko povezana s povečanim tveganjem za doživljanje negativ-
nih (zdravstvenih) posledic (npr. Baker in Perez Algorta, 2016; Marchant idr., 2017), pa tudi
s povečanjem možnosti za doživljanje pozitivnih zdravstvenih posledic (npr. Bekalu idr.,
2019; Thomas idr., 2020), zato to predstavlja pomemben vidik usmerjanja načina dela z ge-
neracijami mladostnikov, ki so bile zaradi naraščanja pomena digitalizacije v zadnjih letih
novim tehnologijam izpostavljene praktično od rojstva. Smiselno je, da novo tehnologijo
in njene prednosti (npr. enostavna dostopnost do relevantnih informacij in ljudi, ne glede
42
med mladostniki
Novi mediji uporabniku ponujajo številne možnosti. Spodbujajo ga k aktivnemu sodelo-
vanju, omogočajo socialno interakcijo z drugimi uporabniki novih tehnologij in medijev,
obenem pa nudijo enostaven in neposreden dostop do različnih zabavnih, oglaševanih
in poučnih vsebin (Chassiakos idr., 2016). Mladostniki in mladi odrasli (14 do 29 let),
med katerimi so nove tehnologije in novi mediji še posebej priljubljeni, jih najpogosteje
uporabljajo z namenom druženja in interakcije z drugimi uporabniki, nekoliko manj po-
gosto pa za potrebe dela za šolo ali delo, pošiljanje e-poštnih sporočil, iskanje informacij
ter prenašanje oz. poslušanje glasbe. Aktualni podatki pri tem kažejo, da imajo skoraj vsi
(99 %) slovenski mladostniki in mladi odrasli stalni dostop do interneta, pri čemer jih ve-
čina (78 %) splet uporablja ves čas (Naterer idr., 2019). Ta podatek je zaskrbljujoč, saj šte-
vilne študije dosledno izpostavljajo, da je lahko prekomerna uporaba interneta povezana z
negativnimi vidiki duševnega zdravja ter s samopoškodovalnim in samomorilnim vedenjem
mladostnikov (Marchant idr., 2017).
Kljub temu je potrebno poudariti, da je omenjena povezanost kompleksna in večplastna
(Luxton idr., 2012), saj dalj časa trajajoče prijetne aktivnosti, ki jih mladostnik izvaja
na internetu, nimajo nujno izključno problematičnega vpliva na njegovo (duševno) zdravje
(Achab idr., 2015). Pri oceni ravni doživljanja simptomov depresije ali problematične rabe
družbenih omrežij je poleg načina in količine uporabe potrebno upoštevati kvaliteto aktiv
nosti in razlike med uporabniki (npr. spol, osebnost). Značilnosti izbrane dejavnosti na
družbenih omrežjih so lahko pri nekaterih povezane z doživljanjem simptomov depresije
(Baker in Perez Algorta, 2016) ali nižjim subjektivnim blagostanjem (Shakya in Christakis,
2017), medtem ko ima lahko pri drugih tovrstna aktivnost ugodne učinke na njihovo dušev-
no zdravje (Baker in Perez Algorta, 2016).
Raba novih tehnologij pri naslavljanju
težav v duševnem zdravju
Uporaba nove tehnologije je lahko povezana s povečanim tveganjem za doživljanje negativ-
nih (zdravstvenih) posledic (npr. Baker in Perez Algorta, 2016; Marchant idr., 2017), pa tudi
s povečanjem možnosti za doživljanje pozitivnih zdravstvenih posledic (npr. Bekalu idr.,
2019; Thomas idr., 2020), zato to predstavlja pomemben vidik usmerjanja načina dela z ge-
neracijami mladostnikov, ki so bile zaradi naraščanja pomena digitalizacije v zadnjih letih
novim tehnologijam izpostavljene praktično od rojstva. Smiselno je, da novo tehnologijo
in njene prednosti (npr. enostavna dostopnost do relevantnih informacij in ljudi, ne glede
42
