Page 45 - Zadravec Šedivy, N., in V. Poštuvan, ur. 2022. Samomorilno vedenje mladostnikov. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 45
to, kje se nahajajo) produktivno izkoristimo. Če na nove tehnologije in njene značilnosti
gledamo kot na dodatni vir, ki nam je lahko v oporo pri informiranju in opolnomočenju mla-
dostnika, ga lahko posledično bolje pripravimo na spoprijemanje s potencialnimi duševni-
mi stiskami (Cangas, 2019).
Intervencije, ki vključujejo ali temeljijo na uporabi nove tehnologije, so lahko za nekatere
manj, za druge pa bolj primerne (Suler, 2004). Med slednje zaradi zgoraj omenjenih značil-
nosti (npr. vsakdanja izpostavljenost različnim novim tehnologijam) prav gotovo spadajo
mladostniki. Ti o svojih stiskah najlažje spregovorijo s svojimi vrstniki (Gibson idr., 2019),
medtem ko se na strokovnjake s področja duševnega zdravja obrnejo šele, če težave vztra-
jajo dalj časa oz. jih ne zmorejo rešiti (Morrison in Bennett, 2009). Iskanje klasične opore
pri strokovnjaku s področja duševnega zdravja mladostniki pogosto vidijo kot stigmatizira-
no in manj dostopno, zato raje težijo k nestrokovnim oblikam pomoči (Ebert idr., 2018). Ker
pa mladostniki pomemben del dneva izvajajo aktivnosti, pogojene z rabo novih tehnologij,
lahko ravno njihova uporaba pomaga pri doseganju (ranljivih) mladostnikov oz. pri ozave-
ščanju o načinih in virih pomoči ob doživljanju potencialne stiske (Odgers in Jensen, 2020).
ZAKLJUČEK
Na novi tehnologije osnovane intervencije s področja duševnega zdravja pred
stavljajo nov način in ponujajo širok nabor možnosti za ozaveščanje ter preventiv
no delovanje v primeru doživljanja stiske, ki je zaradi zgoraj omenjenih specifičnih
značilnosti posebej prilagojeno mladostnikom (Yonker idr., 2015). Ne samo, da je
slednjim redna uporaba nove tehnologije blizu (Naterer idr., 2019), na novi teh
nologijah osnovane intervencije lahko dosežejo tudi tiste posameznike, ki sicer o
iskanju strokovne pomoči zaradi morebitnega doživljanja stigme, geografske od
daljenosti ter slabše dostopnosti morda ne bi razmišljali (Ebert idr., 2018). Mladost
niki nove tehnologije uporabljajo večji del dneva, zato v ospredju ni več vprašanje,
ali v intervencije s področja duševnega zdravja vključiti rabo novih tehnologij, tem
več na kakšen način lahko njihova raba pomaga k oblikovanju (še) bolj učinkovitih
intervencij, usmerjenih v krepitev duševnega zdravja mladostnikov (Odgers in Jen
sen, 2020).
43
gledamo kot na dodatni vir, ki nam je lahko v oporo pri informiranju in opolnomočenju mla-
dostnika, ga lahko posledično bolje pripravimo na spoprijemanje s potencialnimi duševni-
mi stiskami (Cangas, 2019).
Intervencije, ki vključujejo ali temeljijo na uporabi nove tehnologije, so lahko za nekatere
manj, za druge pa bolj primerne (Suler, 2004). Med slednje zaradi zgoraj omenjenih značil-
nosti (npr. vsakdanja izpostavljenost različnim novim tehnologijam) prav gotovo spadajo
mladostniki. Ti o svojih stiskah najlažje spregovorijo s svojimi vrstniki (Gibson idr., 2019),
medtem ko se na strokovnjake s področja duševnega zdravja obrnejo šele, če težave vztra-
jajo dalj časa oz. jih ne zmorejo rešiti (Morrison in Bennett, 2009). Iskanje klasične opore
pri strokovnjaku s področja duševnega zdravja mladostniki pogosto vidijo kot stigmatizira-
no in manj dostopno, zato raje težijo k nestrokovnim oblikam pomoči (Ebert idr., 2018). Ker
pa mladostniki pomemben del dneva izvajajo aktivnosti, pogojene z rabo novih tehnologij,
lahko ravno njihova uporaba pomaga pri doseganju (ranljivih) mladostnikov oz. pri ozave-
ščanju o načinih in virih pomoči ob doživljanju potencialne stiske (Odgers in Jensen, 2020).
ZAKLJUČEK
Na novi tehnologije osnovane intervencije s področja duševnega zdravja pred
stavljajo nov način in ponujajo širok nabor možnosti za ozaveščanje ter preventiv
no delovanje v primeru doživljanja stiske, ki je zaradi zgoraj omenjenih specifičnih
značilnosti posebej prilagojeno mladostnikom (Yonker idr., 2015). Ne samo, da je
slednjim redna uporaba nove tehnologije blizu (Naterer idr., 2019), na novi teh
nologijah osnovane intervencije lahko dosežejo tudi tiste posameznike, ki sicer o
iskanju strokovne pomoči zaradi morebitnega doživljanja stigme, geografske od
daljenosti ter slabše dostopnosti morda ne bi razmišljali (Ebert idr., 2018). Mladost
niki nove tehnologije uporabljajo večji del dneva, zato v ospredju ni več vprašanje,
ali v intervencije s področja duševnega zdravja vključiti rabo novih tehnologij, tem
več na kakšen način lahko njihova raba pomaga k oblikovanju (še) bolj učinkovitih
intervencij, usmerjenih v krepitev duševnega zdravja mladostnikov (Odgers in Jen
sen, 2020).
43
