Page 463 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 463
Ali in kako se je spremenilo delo šolske svetovalne službe v času epidemije covida-19?
niti posebno pozornost organizaciji pouka na daljavo, pri čemer so bili neka-
teri pedagoški delavci prisiljeni v bolj ali manj improviziran pristop. Večina
šol je oblikovala podporno mrežo računalničarjev in učiteljev z dobrim po-
znavanjem IKT, ki so pomagali vsem udeleženim v VIZ za optimalno izvedbo
pouka na daljavo.
Vloga in pomen šolske svetovalna službe
Šolska svetovalna služba (v nadaljevanju ŠSS) je del šolskega sistema in eden
od podsistemov vzgojno-izobraževalne ustanove, ki deluje na prvih treh
stopnjah vzgoje in izobraževanja v Sloveniji: predšolski vzgoji, osnovni šoli
in srednji šoli (Krek in Vogrinc 2012). Njeno vlogo in delovanje opredeljujejo
razni zakonski akti, ki se nanašajo na delovanje, financiranje in organizacijo
vzgojno-izobraževalnih ustanov. Tako je v Zakonu o organizaciji in finan-
ciranju vzgoje in izobraževanja (2007, čl. 67) ŠSS opredeljena kot služba, ki
»svetuje otrokom, učencem, vajencem, dijakom, učiteljem in staršem ter so-
deluje z vzgojitelji, učitelji in vodstvom šole pri načrtovanju, spremljanju in
evalvaciji razvoja vrtca oziroma šole in opravljanju vzgojno-izobraževalnega
dela ter opravlja poklicno svetovanje«. ŠSS sicer nima formalne moči, ima pa
izreden neformalni vpliv, saj poseduje veliko informacij in podatkov, prido-
bljenih kot rezultat sodelovanja z vsemi udeleženci vzgoje in izobraževanja
(Resman idr. 1999 v Jurič Rajh 2013).
Podrobnejše vsebine, obseg, razporeditev in delo ŠSS določi vsaka vzgoj-
no-izobraževalna ustanova v svojem letnem delovnem načrtu, ki ga sprejme
vsako novo šolsko leto (Zakon o osnovni šoli 2006). Svetovalna služba se
vključuje v kompleksno reševanje pedagoških, psiholoških in socialnih vpra-
šanj v vrtcu oziroma šoli preko treh osnovnih, med seboj povezanih in po-
gosto prepletenih vrst dejavnosti (Nagode 2008, 15), ki so pomembne za ope-
racionalizacijo, vrednotenje ter zagotavljanje celostnosti in kontinuiranosti
prispevka svetovalne službe pri reševanju individualnih, skupinskih in dru-
gih kompleksnih problemov vrtca oziroma šole. Prav zato predstavljajo bi-
stven pogoj za kvalitetno opravljeno delo in ustvarjalni razvoj tako same sve-
tovalne službe kot vrtca oziroma šole v celoti. Temeljne funkcije ŠSS pa so: (i)
svetovanje, (ii) posvetovanje in (iii) koordinacija.
ŠSS torej zajema številne in raznolike dejavnosti ter pokriva veliko različnih
področij delovanja vzgojno-izobraževalne ustanove, kot npr. (Nagode 2008):
(i) učenje in poučevanje; (ii) šolsko kulturo, vzgojo, klimo in red v VIZ usta-
novi; (iii) telesni, osebni (spoznavni in čustveni) in socialni razvoj; (iv) šola-
nje in poklicno orientacijo (poklicno informiranje, diagnosticiranje, poklicno
svetovanje, poklicna vzgoja, namestitev, zastopanje, povratno informiranje
463
niti posebno pozornost organizaciji pouka na daljavo, pri čemer so bili neka-
teri pedagoški delavci prisiljeni v bolj ali manj improviziran pristop. Večina
šol je oblikovala podporno mrežo računalničarjev in učiteljev z dobrim po-
znavanjem IKT, ki so pomagali vsem udeleženim v VIZ za optimalno izvedbo
pouka na daljavo.
Vloga in pomen šolske svetovalna službe
Šolska svetovalna služba (v nadaljevanju ŠSS) je del šolskega sistema in eden
od podsistemov vzgojno-izobraževalne ustanove, ki deluje na prvih treh
stopnjah vzgoje in izobraževanja v Sloveniji: predšolski vzgoji, osnovni šoli
in srednji šoli (Krek in Vogrinc 2012). Njeno vlogo in delovanje opredeljujejo
razni zakonski akti, ki se nanašajo na delovanje, financiranje in organizacijo
vzgojno-izobraževalnih ustanov. Tako je v Zakonu o organizaciji in finan-
ciranju vzgoje in izobraževanja (2007, čl. 67) ŠSS opredeljena kot služba, ki
»svetuje otrokom, učencem, vajencem, dijakom, učiteljem in staršem ter so-
deluje z vzgojitelji, učitelji in vodstvom šole pri načrtovanju, spremljanju in
evalvaciji razvoja vrtca oziroma šole in opravljanju vzgojno-izobraževalnega
dela ter opravlja poklicno svetovanje«. ŠSS sicer nima formalne moči, ima pa
izreden neformalni vpliv, saj poseduje veliko informacij in podatkov, prido-
bljenih kot rezultat sodelovanja z vsemi udeleženci vzgoje in izobraževanja
(Resman idr. 1999 v Jurič Rajh 2013).
Podrobnejše vsebine, obseg, razporeditev in delo ŠSS določi vsaka vzgoj-
no-izobraževalna ustanova v svojem letnem delovnem načrtu, ki ga sprejme
vsako novo šolsko leto (Zakon o osnovni šoli 2006). Svetovalna služba se
vključuje v kompleksno reševanje pedagoških, psiholoških in socialnih vpra-
šanj v vrtcu oziroma šoli preko treh osnovnih, med seboj povezanih in po-
gosto prepletenih vrst dejavnosti (Nagode 2008, 15), ki so pomembne za ope-
racionalizacijo, vrednotenje ter zagotavljanje celostnosti in kontinuiranosti
prispevka svetovalne službe pri reševanju individualnih, skupinskih in dru-
gih kompleksnih problemov vrtca oziroma šole. Prav zato predstavljajo bi-
stven pogoj za kvalitetno opravljeno delo in ustvarjalni razvoj tako same sve-
tovalne službe kot vrtca oziroma šole v celoti. Temeljne funkcije ŠSS pa so: (i)
svetovanje, (ii) posvetovanje in (iii) koordinacija.
ŠSS torej zajema številne in raznolike dejavnosti ter pokriva veliko različnih
področij delovanja vzgojno-izobraževalne ustanove, kot npr. (Nagode 2008):
(i) učenje in poučevanje; (ii) šolsko kulturo, vzgojo, klimo in red v VIZ usta-
novi; (iii) telesni, osebni (spoznavni in čustveni) in socialni razvoj; (iv) šola-
nje in poklicno orientacijo (poklicno informiranje, diagnosticiranje, poklicno
svetovanje, poklicna vzgoja, namestitev, zastopanje, povratno informiranje
463
