Page 465 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 465
Ali in kako se je spremenilo delo šolske svetovalne službe v času epidemije covida-19?

čustvenega) in socialnega razvoja, dejavnosti šolanja in poklicne orientacije
ter svetovanje na področju socialno-ekonomskih stisk (Nagode 2008).

ŠSS je pomembna stalnica in kot taka vpeta v vsako vzgojno-izobraževalno
institucijo po celotni vertikali. V kompleksno reševanje psiholoških, socialnih
in pedagoških vprašanj pa se vključuje preko treh osnovnih vrst dejavnosti
(Nagode 2008, 14): (1) dejavnost pomoči, ki zajema vse tiste dejavnosti, pro-
jekte in naloge svetovalne službe, ki so odgovor na potrebo po pomoči kogar
koli od možnih udeležencev vzgojno-izobraževalnega dela v šoli; (2) razvojne
in preventivne dejavnosti, ki so del razvojnih nalog ustanove (ŠSS se vklju-
čuje v razvojno-analitično delo, z njegovo pomočjo pa spremlja in ugotavlja
obstoječe stanje, sodeluje pri načrtovanju sprememb, izboljšav, vodi in koor-
dinira različne projekte ter izvaja različne preventivne ukrepe); (3) načrtova-
nje in evalvacija, ki se prepletata z dejavnostmi pomoči kot tudi z razvojnim
in s preventivnim delom (dejavnosti načrtovanja in evalvacije so pomembne
za vrednotenje, operacionalizacijo ter zagotavljanje celostnosti in kontinui-
ranosti prispevka svetovalne službe pri reševanju individualnih, skupinskih
ter tudi drugih kompleksnih problemov v ustanovi).

Če je veljalo, da ŠSS vse dejavnosti ustrezno načrtuje znotraj svojega let-
nega delovnega načrta, je fleksibilna in pripravljena na nenehne spremembe
znotraj dnevne rutine, se je s prehodom na delo od doma to spremenilo. Sve-
tovalni delavci so v prvih raziskavah, izvedenih med prvim valom epidemije,
poročali, da je bilo v času izobraževanja na daljavo veliko več dela, da je le-to
napornejše (za vse udeležene) in da se je mnogim ustaljen delavnik razte-
gnil čez ves dan (Gregorčič Mrvar idr. 2020). Pri tem so glasno opozarjali na
pomembno spremembo svoje dejavnosti, ki se je nanašala na področje sve-
tovalnega dela, kjer je bila kakovost komunikacije zaradi neosebnega stika
s svetovanci ohromljena ter manj učinkovita. Hkrati pa je bila ponovno po-
udarjena potreba po delu v timih, udeležbi v podpornih skupinah in večji
podpori krovnih strokovnih ustanov pri delu svetovalnih delavcev (Gregor-
čič Mrvar idr. 2020). Če je prišlo do večjih negativnih sprememb pri nekate-
rih osnovnih dejavnostih (kot so npr. dejavnosti pomoči, razvojne in preven-
tivne dejavnosti), je delo na daljavo omogočilo tesnejše povezovanje med
strokovno službo, vodstvom institucije in pedagoškimi delavci. Takšna pod-
porna mreža znotraj vzgojno-izobraževalnih ustanov je bistvena za dosega-
nje kakovostnega vzgojno-izobraževalnega dela (Gregorčič Mrvar idr. 2020).

Navsezadnje velja izpostaviti dejstvo, da bo posledice manj učinkovitega
svetovalnega in posvetovalnega ter drugega dela ŠSS čutiti kasneje (kot npr.
na področjih povečanega medvrstniškega nasilja, težav pri učenju, tesnobe
učencev, razdražljivosti, anksioznosti, težav v duševnem zdravju ipd.), s sle-

465
   460   461   462   463   464   465   466   467   468   469   470