Page 467 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 467
Ali in kako se je spremenilo delo šolske svetovalne službe v času epidemije covida-19?
zjutraj so sodelovale z učenci, dopoldne pa je bilo namenjeno administrativ-
nemu delu in sodelovanju s starši ter z učitelji, popoldne so potekale priprave
na naslednji dan). Vse respondentke (100 ) pa so izpostavile, da »so se delu
prilagajale po potrebi in so ga usklajevale z zasebnim življenjem in ostalimi
obveznostmi«. Delovne obveznosti, ki so se jim v tem času še bolj posvetile,
so bile prilagoditve in pomoč otrokom s posebnimi potrebami ter reševanje
socialnih stisk.
Skorajda vse svetovalne delavke (93,3 ) pravijo, da se je spremenilo iz-
vajanje osnovnih dejavnosti s področja rednega dela ŠSS, kjer izpostavljajo
predvsem svetovalno delo z učenci. Krek in Vogrinc (2012) ugotavljata, da so
najpomembnejše naloge skrb za deprivilegirane otroke, ugotavljanje poseb-
nosti v telesnem, osebnem ali socialnem razvoju, poklicna vzgoja, razvijanje
metod, tehnik in strategij učenja, oblikovanje in evalvacija individualiziranih
programov (v nadaaljevanju IP) ter vzdrževanje ustrezne kulture in klime na
šoli.
Kot težavo so respondentke izpostavile tudi vzpostavljanje stika oziroma
odnosa z učenci in pomanjkanje osebnega stika. Respondentke so izposta-
vile tudi zmanjšanje kvantitete nalog in preventivnih dejavnosti. Dejavnosti
pomoči so potekale z uporabo IKT-aplikacij, kjer so uporabljale predvsem vi-
deokonferenčna orodja, mobilne aplikacije, elektronsko pošto. Večinoma so
pri delu svetovalnih delavk prevladovale sinhrone aplikacije.
Tudi razvojno-preventivne dejavnosti so se izvajale v spremenjeni obliki.
Nekatere respondentke (33,3 ) jih niso izvajale. Razvojno-preventivne de-
javnosti so potekale predvsem v obliki tedenskih sestankov z učiteljskim zbo-
rom (slednje navaja 50 svetovalnih delavk), delo na projektih pa je veči-
noma stagniralo. Dejavnosti načrtovanja in evalvacije so potekale v sodelo-
vanju z učiteljskim zborom in vodstvom. Pri tem so respondentke uporabljale
različne pristope: tabele v IKT-aplikacijah za beleženje dela učencev, sestanke
z vodstvom po videokonferenčni povezavi, sestanke s posameznimi učitelji,
sestanke z ISP- in DSP-izvajalci, pripravo navodil za starše in učence, izvajanje
ankete med starši in učenci pri delu na daljavo. Nekatere dejavnosti evalva-
cije so jim pomagale pri načrtovanju nadaljnjega vzgojno-izobraževalnega
dela.
Vloga ŠSS pri delu na daljavo z učenci, učitelji in s starši
Respondentke so definirale svojo vlogo v času dela na daljavo, kjer smo jih
usmerjali z vprašanji, ki so jim omogočala ustrezno samopresojo. Večina sve-
tovalnih delavk (83,3 ) je svojo vlogo definirala kot »zmes različnih vlog« –
svetovalne, posvetovalne, preventivne in kurativne, najpogosteje pa so izpo-
467
zjutraj so sodelovale z učenci, dopoldne pa je bilo namenjeno administrativ-
nemu delu in sodelovanju s starši ter z učitelji, popoldne so potekale priprave
na naslednji dan). Vse respondentke (100 ) pa so izpostavile, da »so se delu
prilagajale po potrebi in so ga usklajevale z zasebnim življenjem in ostalimi
obveznostmi«. Delovne obveznosti, ki so se jim v tem času še bolj posvetile,
so bile prilagoditve in pomoč otrokom s posebnimi potrebami ter reševanje
socialnih stisk.
Skorajda vse svetovalne delavke (93,3 ) pravijo, da se je spremenilo iz-
vajanje osnovnih dejavnosti s področja rednega dela ŠSS, kjer izpostavljajo
predvsem svetovalno delo z učenci. Krek in Vogrinc (2012) ugotavljata, da so
najpomembnejše naloge skrb za deprivilegirane otroke, ugotavljanje poseb-
nosti v telesnem, osebnem ali socialnem razvoju, poklicna vzgoja, razvijanje
metod, tehnik in strategij učenja, oblikovanje in evalvacija individualiziranih
programov (v nadaaljevanju IP) ter vzdrževanje ustrezne kulture in klime na
šoli.
Kot težavo so respondentke izpostavile tudi vzpostavljanje stika oziroma
odnosa z učenci in pomanjkanje osebnega stika. Respondentke so izposta-
vile tudi zmanjšanje kvantitete nalog in preventivnih dejavnosti. Dejavnosti
pomoči so potekale z uporabo IKT-aplikacij, kjer so uporabljale predvsem vi-
deokonferenčna orodja, mobilne aplikacije, elektronsko pošto. Večinoma so
pri delu svetovalnih delavk prevladovale sinhrone aplikacije.
Tudi razvojno-preventivne dejavnosti so se izvajale v spremenjeni obliki.
Nekatere respondentke (33,3 ) jih niso izvajale. Razvojno-preventivne de-
javnosti so potekale predvsem v obliki tedenskih sestankov z učiteljskim zbo-
rom (slednje navaja 50 svetovalnih delavk), delo na projektih pa je veči-
noma stagniralo. Dejavnosti načrtovanja in evalvacije so potekale v sodelo-
vanju z učiteljskim zborom in vodstvom. Pri tem so respondentke uporabljale
različne pristope: tabele v IKT-aplikacijah za beleženje dela učencev, sestanke
z vodstvom po videokonferenčni povezavi, sestanke s posameznimi učitelji,
sestanke z ISP- in DSP-izvajalci, pripravo navodil za starše in učence, izvajanje
ankete med starši in učenci pri delu na daljavo. Nekatere dejavnosti evalva-
cije so jim pomagale pri načrtovanju nadaljnjega vzgojno-izobraževalnega
dela.
Vloga ŠSS pri delu na daljavo z učenci, učitelji in s starši
Respondentke so definirale svojo vlogo v času dela na daljavo, kjer smo jih
usmerjali z vprašanji, ki so jim omogočala ustrezno samopresojo. Večina sve-
tovalnih delavk (83,3 ) je svojo vlogo definirala kot »zmes različnih vlog« –
svetovalne, posvetovalne, preventivne in kurativne, najpogosteje pa so izpo-
467
