Page 478 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 478
a Luša in Petra Furlan

(Nacionalni inštitut za javno zdravje 2020) Pred kapljično okužbo se lahko za-
ščitimo z masko, ki jo je potrebno uporabljati pravilno in jo večkrat dnevno
zamenjati. Poleg tega pa je pomembno tudi ustrezno čiščenje in razkuževa-
nje površin (Nacionalni inštitut za javno zdravje 2021).

Tveganje za širjenje okužbe s SARS-CoV-2 je torej odvisno od načina in
ustreznosti izvajanja ukrepov ter od epidemiološke situacije. Z namenom
preprečevanja širjenja bolezni Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) pri-
poroča dosledno izvajanje ukrepov. S tem namenom so za vrtce pripravili
»Higienska priporočila za vrtce za preprečevanje širjenja SARS-CoV-2 v vrt-
cih«, in sicer za obdobje, ko so se v državi pojavljali tako posamični primeri
kot skupki primerov obolelih s covid-19 (Nacionalni inštitut za javno zdravje
2021). Poglavja zajemajo priporočila za ravnanje osebja in otrok ter priporo-
čila za prostorsko in organizacijsko ureditev v objektu vrtca. Glavno vodilo
»Higienskih priporočil« pa je, da v vrtec prihajajo samo zdravi otroci in zdravi
zaposleni. Starši in zaposleni morajo biti seznanjeni s simptomi in z znaki te
bolezni, pri pojavu slednje pa morajo pravilno ukrepati. S tem se namreč za-
varuje zdravje otrok in zaposlenih (Nacionalni inštitut za javno zdravje 2020).
Ne glede na vse ukrepe in priporočila je vlada sprejela sklep o začasnem za-
prtju vrtcev. Tako so bili med prvo razglasitvijo epidemije vrtci večino časa
zaprti, med drugo razglasitvijo pa so bili odprti le za nujno varstvo oziroma
je bilo to odvisno od števila okuženih prebivalcev v določenem kraju (Ukaz
o razglasitvi Zakona o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev,
obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic COVID-19 (ZDUPŠOP) 2021).

Navedeno kaže na velike pomanjkljivosti vzgojno-izobraževalnega sis-
tema, ki je v omenjenem obdobju spregledal predšolsko vzgojo (Sindikat
vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije 2021). Raziskave (Barnett
in Jung 2020; Dibner, Schweingruber in Christakis 2020; Gilliam idr. 2021; Sto-
iljković 2020) kažejo, da so se s podobnimi težavami soočali tudi v drugih
državah. Stoiljković (2020) je na podlagi raziskave, izvedene v vrtcih v Srbiji,
poudaril, da delo z otroki v vrtcu v času epidemije covida-19 ni bilo tako kvali-
tetno kot pred epidemijo, saj so imeli strokovni delavci poleg številnih novih
nalog tudi veliko omejitev (predvsem vezanih na medsebojne stike).

V raziskavi, ki so je izvajali na Pedagoškem inštitutu (Jager idr. 2021), so izra-
zili zaskrbljenost nad številnimi priporočili in ukrepi ter ugotovili številne po-
manjkljivosti, ki so se dogajale v času epidemije. Te se nanašajo predvsem na
zgoraj omenjena »Priporočila«. Na podlagi študije, ki so jo izvedli, so pripra-
vili svoja priporočila za ukrepe in sistemske rešitve na področju predšolske
vzgoje po izkušnji z epidemijo bolezni covid-19 (Bozovičar idr. 2021). Rešitve
so umestili na različna področja dela v vrtcu. Poglavja zajemajo sodelovanje

478
   473   474   475   476   477   478   479   480   481   482   483