Page 473 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 473
Ali in kako se je spremenilo delo šolske svetovalne službe v času epidemije covida-19?
ski učenci, pustil posledice v znanju in ga bo težko nadoknaditi. Ta luknja v
znanju se bo namreč odražala tudi v odraslem življenju učencev (OECD 2020).
Prav tako se bodo svetovalni delavci v prihodnosti spopadali z večjimi psihič-
nimi težavami otrok in mladostnikov. Preventivno bi se morali osredotočiti
na zaščitne dejavnike, ki bodo odpravili nekatere psihične simptome, kjer
izpostavljamo predvsem njihovo pomembno vlogo pri izbiri intervencij, ki
bodo učence opolnomočile ter sprožile in vzdrževale nadaljnje interventne
ukrepe (Sheridan in Gutkin 2000).
V času pandemije s(m)o morali vsi v izobraževalnem sistemu stopiti iz
svoje cone udobja in se optimalno potruditi, da se je šolsko leto uspešno
zaključilo. Raziskava je kot najkritičnejša področja izobraževanja identifici-
rala naslednja: raven kakovosti izobraževanja; ustreznao podporo učencem,
ki imajo učne, socialne in/ali finančne težave; podporo učencem, ki nimajo
dovolj tehnoloških znanj in/ali opreme; opolnomočenje pedagoških in stro-
kovnih delavcev; skrb za zdravje vseh udeležencev v vzgoji in izobraževanju.
Slovenska nacionalna raziskava pa je pokazala, da so imeli največ težav pri
izobraževanju otroci s posebnimi potrebami in z učnimi težavami ter učenci,
ki doma nimajo ustrezne opore (Gregorič Mrvar idr. 2020).
Za nadaljnje pedagoško in raziskovalno delo predlagamo: (i) pripravo no-
vih programskih izhodišč s področja dela ŠSS na daljavo; (ii) vzpostavitev
ustreznega sistema svetovanja med otroki, starši in ŠŠS v času dela na da-
ljavo; (iii) vzpostavitev ustreznega sistema, ki bo zaposlenim omogočal boljšo
komunikacijo z vsemi deležniki; (iv) oblikovanje povezovalne skupine, ki bo
skrbela za ustrezen pedagoško-psihološki in didaktično-metodični odziv ter
strategijo odziva na morebitno ponavljajočo se epidemijo; (v) preoblikovanje
kurikuluma in učnih načrtov glede na dano situacijo; (vi) zagotovitev ustre-
zne podpore svetovalnim in pedagoškim delavcem; (vii) zagotovitev zado-
stne podpore za najranljivejše skupine učencev (njihovih družin); (viii) spod-
bujanje komunikacije med učenci (izmenjava informacij, skupno učenje itd.);
(ix) iskanje ustreznih kanalov in možnosti komunikacije z vsakim učencem,
učiteljem, staršem na dnevni bazi; (x) izvajanje preventivnih dejavnosti na
področju poučevanja učencev in staršev glede varne uporabe računalnika
ter interneta in (xi) ustrezen načrt za optimalno, podporno ter spodbudno
virtualno okolje vseh deležnikov.
Literatura
Gregorič Mrvar, P., J. Mažegon, B. Šteh, M. Šarić in K. Jeznik. 2019. »Pomen in
vloga pedagoga kot svetovalnega delavca v vzgojno izobraževalnih usta-
novah – zaključki okrogle mize.« Sodobna pedagogika 70 (136): 108–111.
473
ski učenci, pustil posledice v znanju in ga bo težko nadoknaditi. Ta luknja v
znanju se bo namreč odražala tudi v odraslem življenju učencev (OECD 2020).
Prav tako se bodo svetovalni delavci v prihodnosti spopadali z večjimi psihič-
nimi težavami otrok in mladostnikov. Preventivno bi se morali osredotočiti
na zaščitne dejavnike, ki bodo odpravili nekatere psihične simptome, kjer
izpostavljamo predvsem njihovo pomembno vlogo pri izbiri intervencij, ki
bodo učence opolnomočile ter sprožile in vzdrževale nadaljnje interventne
ukrepe (Sheridan in Gutkin 2000).
V času pandemije s(m)o morali vsi v izobraževalnem sistemu stopiti iz
svoje cone udobja in se optimalno potruditi, da se je šolsko leto uspešno
zaključilo. Raziskava je kot najkritičnejša področja izobraževanja identifici-
rala naslednja: raven kakovosti izobraževanja; ustreznao podporo učencem,
ki imajo učne, socialne in/ali finančne težave; podporo učencem, ki nimajo
dovolj tehnoloških znanj in/ali opreme; opolnomočenje pedagoških in stro-
kovnih delavcev; skrb za zdravje vseh udeležencev v vzgoji in izobraževanju.
Slovenska nacionalna raziskava pa je pokazala, da so imeli največ težav pri
izobraževanju otroci s posebnimi potrebami in z učnimi težavami ter učenci,
ki doma nimajo ustrezne opore (Gregorič Mrvar idr. 2020).
Za nadaljnje pedagoško in raziskovalno delo predlagamo: (i) pripravo no-
vih programskih izhodišč s področja dela ŠSS na daljavo; (ii) vzpostavitev
ustreznega sistema svetovanja med otroki, starši in ŠŠS v času dela na da-
ljavo; (iii) vzpostavitev ustreznega sistema, ki bo zaposlenim omogočal boljšo
komunikacijo z vsemi deležniki; (iv) oblikovanje povezovalne skupine, ki bo
skrbela za ustrezen pedagoško-psihološki in didaktično-metodični odziv ter
strategijo odziva na morebitno ponavljajočo se epidemijo; (v) preoblikovanje
kurikuluma in učnih načrtov glede na dano situacijo; (vi) zagotovitev ustre-
zne podpore svetovalnim in pedagoškim delavcem; (vii) zagotovitev zado-
stne podpore za najranljivejše skupine učencev (njihovih družin); (viii) spod-
bujanje komunikacije med učenci (izmenjava informacij, skupno učenje itd.);
(ix) iskanje ustreznih kanalov in možnosti komunikacije z vsakim učencem,
učiteljem, staršem na dnevni bazi; (x) izvajanje preventivnih dejavnosti na
področju poučevanja učencev in staršev glede varne uporabe računalnika
ter interneta in (xi) ustrezen načrt za optimalno, podporno ter spodbudno
virtualno okolje vseh deležnikov.
Literatura
Gregorič Mrvar, P., J. Mažegon, B. Šteh, M. Šarić in K. Jeznik. 2019. »Pomen in
vloga pedagoga kot svetovalnega delavca v vzgojno izobraževalnih usta-
novah – zaključki okrogle mize.« Sodobna pedagogika 70 (136): 108–111.
473
