Page 102 - Lazar, Irena. 2022. Pogled skozi steklo / A Look Through the Glass. Koper: Založba Univerze na Primorskem. Libri universitatis hereditati, 1
P. 102
ena lazar ■ pogled skozi steklo • a look through the glass 102 Slika 45: Rekonstrukcija verjetne izdelave ploščatih jagod (po Cosyns 2011, slika 16).
Figure 45: Reconstruction of a possible production of flat beads (after Cosyns 2011, fig. 16).
(2011): črno steklo je bilo naneseno na ravno po- rane v drugo polovico 3. stol., v grobu iz Sopianae
vršino, nanj so položili dve palici, steklo prepog- pa v 4. stol. (Arveiller-Dulong in Nenna 2011,
nili, okrasili in nato odstranili palici za luknjice 49–50, št. 57). Na konec 3. stol. bi po prilože-
(str. 29, sl. 16) (slika/figure 45). Okras vedno teče nih balzamarijih sodil tudi grob iz Budve. Najd-
vzporedno z luknjicami v jagodi. be opisanih jagod so pretežno razprostranjene
v osrednji in vzhodni Evropi, le malo je znanih
Med novimi najdbami so tudi številne ja- iz Sredozemlja. Zaradi tega je že Elisabeth Ha-
gode s figuralnim okrasom, ki pa jih med našim evernick domnevala, da so bile izdelane v Evro-
gradivom za zdaj ne poznamo (Arveiller-Dul- pi, nove hipoteze pa delavnico postavljajo tudi v
long in Nenna 2011, 49). V Akvileji so npr. zasto- Brago na Portugalskem, kjer so izdelovali nakit
pane jagode z okrasom Meduzine glave, moške iz črnega stekla (Cosyns 2011, 228; Arveiller-Du-
ali ženske glave v profilu, maske in par v por- long in Nenna 2011, 49).
tretu, obrnjen drug proti drugemu (Mandruz-
zato 2008, 29). Slednji naj bi prikazoval zakon- Sklep
ski ali po mnenju nekaterih morda celo cesarski Ob koncu velja omeniti še poznane in domne-
par (Spaer 2001, 66; Arveiller-Dullong in Nenna vane delavnice črnega stekla. Na osnovi gradiva
2011, 49). jih je opredeljenih kar nekaj, čeprav je to števi-
lo v primerjavi z drugimi steklarskimi delavnica-
V arheoloških kontekstih so bile narebrene mi majhno. Večinoma te delavnice niso proizva-
jagode najdene kot del ogrlice, ki je služil kot za- jale samo izdelkov iz črnega stekla, ampak so bili
ključek (npr. ogrlica v Akvileji) (Mandruzzato ti del širše proizvodnje obrata. Delavnica zgo-
2008, 63, slika 80) ali kot razdelilec, skozi kate- dnjeimperialnih izdelkov črnega stekla je goto-
rega so napeljali trakove z nanizanimi jagodami; vo delovala v francoskem Lyonu, domnevana pa
ti so prosto viseli kot podaljšek ogrlice. Primer je tudi delavnica v Švici, v mestu Avenches (Co-
ogrlice z dvema jagodama te oblike, na vsakem syns 2015, 228, tab. 110 in slika 118). Tri delavnice
koncu ogrlice ena, je ohranjen npr. iz Nevioduna so potrjene za obdobje srednjega cesarstva in po-
(Petru in Petru 1978, 65, tab. 17: 2). V skeletnem zno rimsko dobo (Augusta Raurica – Kaiserau-
grobu v Budvi so bile priložene samo tri jagode, gst v Švici in dve delavnici v Franciji), na osnovi
poleg steklenih balzamarijev (Marković 2012, gr. številnih odpadkov slabo izdelanih zapestnic pa
201, tab. 80). je domnevana tudi delavnica nakita v Orešcu na
sosednjem Hrvaškem (Bolentio) (Jelinčić 2009,
Jagode so poznane s številnih rimskodob- 108). V pozni rimski dobi pa naj bi delovale de-
nih najdišč pa Evropi in izven nje, pojavile naj bi
se nekje v 3. stol., najbolj pa so razširjene v konte-
kstih 4. stol., v grobu iz Emilije-Romanje so dati-
Figure 45: Reconstruction of a possible production of flat beads (after Cosyns 2011, fig. 16).
(2011): črno steklo je bilo naneseno na ravno po- rane v drugo polovico 3. stol., v grobu iz Sopianae
vršino, nanj so položili dve palici, steklo prepog- pa v 4. stol. (Arveiller-Dulong in Nenna 2011,
nili, okrasili in nato odstranili palici za luknjice 49–50, št. 57). Na konec 3. stol. bi po prilože-
(str. 29, sl. 16) (slika/figure 45). Okras vedno teče nih balzamarijih sodil tudi grob iz Budve. Najd-
vzporedno z luknjicami v jagodi. be opisanih jagod so pretežno razprostranjene
v osrednji in vzhodni Evropi, le malo je znanih
Med novimi najdbami so tudi številne ja- iz Sredozemlja. Zaradi tega je že Elisabeth Ha-
gode s figuralnim okrasom, ki pa jih med našim evernick domnevala, da so bile izdelane v Evro-
gradivom za zdaj ne poznamo (Arveiller-Dul- pi, nove hipoteze pa delavnico postavljajo tudi v
long in Nenna 2011, 49). V Akvileji so npr. zasto- Brago na Portugalskem, kjer so izdelovali nakit
pane jagode z okrasom Meduzine glave, moške iz črnega stekla (Cosyns 2011, 228; Arveiller-Du-
ali ženske glave v profilu, maske in par v por- long in Nenna 2011, 49).
tretu, obrnjen drug proti drugemu (Mandruz-
zato 2008, 29). Slednji naj bi prikazoval zakon- Sklep
ski ali po mnenju nekaterih morda celo cesarski Ob koncu velja omeniti še poznane in domne-
par (Spaer 2001, 66; Arveiller-Dullong in Nenna vane delavnice črnega stekla. Na osnovi gradiva
2011, 49). jih je opredeljenih kar nekaj, čeprav je to števi-
lo v primerjavi z drugimi steklarskimi delavnica-
V arheoloških kontekstih so bile narebrene mi majhno. Večinoma te delavnice niso proizva-
jagode najdene kot del ogrlice, ki je služil kot za- jale samo izdelkov iz črnega stekla, ampak so bili
ključek (npr. ogrlica v Akvileji) (Mandruzzato ti del širše proizvodnje obrata. Delavnica zgo-
2008, 63, slika 80) ali kot razdelilec, skozi kate- dnjeimperialnih izdelkov črnega stekla je goto-
rega so napeljali trakove z nanizanimi jagodami; vo delovala v francoskem Lyonu, domnevana pa
ti so prosto viseli kot podaljšek ogrlice. Primer je tudi delavnica v Švici, v mestu Avenches (Co-
ogrlice z dvema jagodama te oblike, na vsakem syns 2015, 228, tab. 110 in slika 118). Tri delavnice
koncu ogrlice ena, je ohranjen npr. iz Nevioduna so potrjene za obdobje srednjega cesarstva in po-
(Petru in Petru 1978, 65, tab. 17: 2). V skeletnem zno rimsko dobo (Augusta Raurica – Kaiserau-
grobu v Budvi so bile priložene samo tri jagode, gst v Švici in dve delavnici v Franciji), na osnovi
poleg steklenih balzamarijev (Marković 2012, gr. številnih odpadkov slabo izdelanih zapestnic pa
201, tab. 80). je domnevana tudi delavnica nakita v Orešcu na
sosednjem Hrvaškem (Bolentio) (Jelinčić 2009,
Jagode so poznane s številnih rimskodob- 108). V pozni rimski dobi pa naj bi delovale de-
nih najdišč pa Evropi in izven nje, pojavile naj bi
se nekje v 3. stol., najbolj pa so razširjene v konte-
kstih 4. stol., v grobu iz Emilije-Romanje so dati-
