Page 99 - Lazar, Irena. 2022. Pogled skozi steklo / A Look Through the Glass. Koper: Založba Univerze na Primorskem. Libri universitatis hereditati, 1
P. 99
sredine 2. do zadnje četrtine 3. stol. (Cosyns sna igla, glinen lonček z barbotinskim okrasom, čr no steklo, da ali ne? : nove najdbe posod iz na pogled čr nega stekla 99
in Hanut 2005; Cosyns 2006). V tem času je po- pet žebljev, v ognju deformirana steklenička in
sodje iz črnega stekla ponovno v modi predvsem močno izrabljen bronast novec. V premešani pla-
v severozahodnih provincah rimskega imperija, sti severnega roba groba so našli še oljenko s po-
ko nastajajo pretežno prosto pihani izdelki. Med dobo satira in z žigom CDESS. Na osnovi grob-
oblikami prepoznamo večinoma namizno po- nih pridatkov grob sodi v 2. stol. Med drugim
sodje, kot so skodelice, čaše, vrči, in posamične gradivom iz črnega stekla oblika za zdaj nima
oblike kozmetičnega posodja (Cosyns 2011, 56, primerjav (Cosyns 2011, 56, slika 35).
slika 35). Posode iz črnega stekla izginejo iz upo-
rabe nekje med letoma 250 in 280, le izjemoma Za razliko od posod so nakit iz črnega ste-
se najde kasnejši izdelek. Cosyns prekinitev pro- kla izdelovali v precej večjih količinah in sko-
izvodnje povezuje z burnimi političnimi dogod- zi celotno imperialno obdobje, še posebej je bil
ki v galskih in germanskih provincah, saj je tam priljubljen in razširjen od druge polovice 2. stol.
delovala večina delavnic (2015, 191). Razprostra- (Cosyns 2011). Med izdelki najdemo zapestnice,
njenost druge skupine izdelkov je namreč sko- prstane, obeske, jagode različnih oblik, razdelil-
raj povsem omejena na provinci Gallia Belgica in ce za ogrlice, lasne igle in seveda številne igral-
Germania Inferior, le posamične najdbe so bile ne žetone. Najstarejše jagode iz črnega stekla so
dokumentirane na območju provinc Britannia, znane iz sredine 1. stol., njihova priljubljenost
Germania Superior in Gallia Lugdunenis (str. in številčnost pa porasteta od druge polovice 2.
193, slika. 18.1). Izjemo med najdbami pomeni stol., ko je na zahodu imperija posebej razširjen
vrč iz groba na Ptuju, ki kot najdba v provinci Pa- in v modi tudi nakit iz gagata. Vse to drobno gra-
noniji dokazuje, da je izjema, ki potrjuje pravilo. divo v zahodnem delu rimskega imperija v 5. stol.
počasi izgine iz uporabe, medtem ko je na vzho-
Elegantni enoročajni vrč iz ptujskega gro- du še naprej opaziti uporabo širokega spektra na-
ba 4/1988 iz neprosojnega, na pogled črnega ste- kita iz črnega stekla tudi v mlajših stoletjih, še
kla (Tušek 1993, tab. 6: 3) izstopa tudi med ob- do vključno zgodnje bizantinskega časa (Cosyns
javljenim steklenim gradivom iz Slovenije. Sodi 2011).
med redke prosto pihane izdelke iz črnega ste-
kla z našega območja in iz drugih panonskih ter Kot omenjeno, je tega drobnega gradiva
podonavskih provinc. Grob 4 sodi v sklop izko- med arheološkimi najdbami tudi na naših najdi-
pavanj ptujske obvoznice v letih 1987 in 1988, ki ščih precej več kot posod; posebno obravnavo in
jih je v okviru takratnega ZVKD Maribor vodil študijo bi si prav gotovo zaslužile zapestnice. Na
Ivan Tušek. Ležal je v sondi I, v kateri so odko- tem mestu pa omenjamo le zanimivejše najdbe
pali 11 žganih in štiri skeletne grobove, ki so bili iz Ribnice ter izpostavljamo dva tipa jagod – va-
del večinoma že uničenega vzhodnega grobišča, ljaste jagode z nataljenim okrasom iz drugobarv-
potekajočega ob južni strani rimske ceste Poeto- nega stekla in t. i. Trilobitenperlen5 oz. ploščate
vio–Savaria (str. 387). Grobišče je bilo uničeno narebrene jagode, lahko bi jih poimenovali tudi
ob gradnji železniške proge Ptuj–Ormož ter s ši- razdelilci za ogrlice.
ritvijo Potrčeve ceste in novogradenj ob njej.
Med steklenimi jagodami večkrat izstopajo
Grob 4 s konstrukcijo iz tegul je bil ob od- daljše valjaste jagode iz neprosojnega črnega ste-
kritju že deloma uničen, poškodoval ga je iz- kla, ki se pojavljajo tudi med gradivom v Ribni-
kop za vodovodno napeljavo, ohranjena velikost ci. Temne, neprosojne jagode so okrašene z nitmi
grobne jame je bila tako 106 x 65 cm, globina pa iz kontrastnega belega neprosojnega stekla. Belo
do 25 cm. V grobu so bili poleg vrča pridani (sli- steklo je bilo ovito okrog jagode in še toplo raz-
ki/figures 42, 43) še steklena dvoročajna posodi-
ca za olje (Lazar 2003a, 171, obl. 8.3.2.), odlomki 5 Izraz Trilobitenperlen (nem.) je prva uporabila Elisabeth
kadilnice, nosek pečatne oljenke, koščena okra- Haevernick (1975), ko je objavila članek o teh značilno
oblikovanih in okrašenih jagodah. Narebrena površina jo
je spomnila na izumrle členonožce, in zato je za te jagode
izbrala tako posebno poimenovanje.
in Hanut 2005; Cosyns 2006). V tem času je po- pet žebljev, v ognju deformirana steklenička in
sodje iz črnega stekla ponovno v modi predvsem močno izrabljen bronast novec. V premešani pla-
v severozahodnih provincah rimskega imperija, sti severnega roba groba so našli še oljenko s po-
ko nastajajo pretežno prosto pihani izdelki. Med dobo satira in z žigom CDESS. Na osnovi grob-
oblikami prepoznamo večinoma namizno po- nih pridatkov grob sodi v 2. stol. Med drugim
sodje, kot so skodelice, čaše, vrči, in posamične gradivom iz črnega stekla oblika za zdaj nima
oblike kozmetičnega posodja (Cosyns 2011, 56, primerjav (Cosyns 2011, 56, slika 35).
slika 35). Posode iz črnega stekla izginejo iz upo-
rabe nekje med letoma 250 in 280, le izjemoma Za razliko od posod so nakit iz črnega ste-
se najde kasnejši izdelek. Cosyns prekinitev pro- kla izdelovali v precej večjih količinah in sko-
izvodnje povezuje z burnimi političnimi dogod- zi celotno imperialno obdobje, še posebej je bil
ki v galskih in germanskih provincah, saj je tam priljubljen in razširjen od druge polovice 2. stol.
delovala večina delavnic (2015, 191). Razprostra- (Cosyns 2011). Med izdelki najdemo zapestnice,
njenost druge skupine izdelkov je namreč sko- prstane, obeske, jagode različnih oblik, razdelil-
raj povsem omejena na provinci Gallia Belgica in ce za ogrlice, lasne igle in seveda številne igral-
Germania Inferior, le posamične najdbe so bile ne žetone. Najstarejše jagode iz črnega stekla so
dokumentirane na območju provinc Britannia, znane iz sredine 1. stol., njihova priljubljenost
Germania Superior in Gallia Lugdunenis (str. in številčnost pa porasteta od druge polovice 2.
193, slika. 18.1). Izjemo med najdbami pomeni stol., ko je na zahodu imperija posebej razširjen
vrč iz groba na Ptuju, ki kot najdba v provinci Pa- in v modi tudi nakit iz gagata. Vse to drobno gra-
noniji dokazuje, da je izjema, ki potrjuje pravilo. divo v zahodnem delu rimskega imperija v 5. stol.
počasi izgine iz uporabe, medtem ko je na vzho-
Elegantni enoročajni vrč iz ptujskega gro- du še naprej opaziti uporabo širokega spektra na-
ba 4/1988 iz neprosojnega, na pogled črnega ste- kita iz črnega stekla tudi v mlajših stoletjih, še
kla (Tušek 1993, tab. 6: 3) izstopa tudi med ob- do vključno zgodnje bizantinskega časa (Cosyns
javljenim steklenim gradivom iz Slovenije. Sodi 2011).
med redke prosto pihane izdelke iz črnega ste-
kla z našega območja in iz drugih panonskih ter Kot omenjeno, je tega drobnega gradiva
podonavskih provinc. Grob 4 sodi v sklop izko- med arheološkimi najdbami tudi na naših najdi-
pavanj ptujske obvoznice v letih 1987 in 1988, ki ščih precej več kot posod; posebno obravnavo in
jih je v okviru takratnega ZVKD Maribor vodil študijo bi si prav gotovo zaslužile zapestnice. Na
Ivan Tušek. Ležal je v sondi I, v kateri so odko- tem mestu pa omenjamo le zanimivejše najdbe
pali 11 žganih in štiri skeletne grobove, ki so bili iz Ribnice ter izpostavljamo dva tipa jagod – va-
del večinoma že uničenega vzhodnega grobišča, ljaste jagode z nataljenim okrasom iz drugobarv-
potekajočega ob južni strani rimske ceste Poeto- nega stekla in t. i. Trilobitenperlen5 oz. ploščate
vio–Savaria (str. 387). Grobišče je bilo uničeno narebrene jagode, lahko bi jih poimenovali tudi
ob gradnji železniške proge Ptuj–Ormož ter s ši- razdelilci za ogrlice.
ritvijo Potrčeve ceste in novogradenj ob njej.
Med steklenimi jagodami večkrat izstopajo
Grob 4 s konstrukcijo iz tegul je bil ob od- daljše valjaste jagode iz neprosojnega črnega ste-
kritju že deloma uničen, poškodoval ga je iz- kla, ki se pojavljajo tudi med gradivom v Ribni-
kop za vodovodno napeljavo, ohranjena velikost ci. Temne, neprosojne jagode so okrašene z nitmi
grobne jame je bila tako 106 x 65 cm, globina pa iz kontrastnega belega neprosojnega stekla. Belo
do 25 cm. V grobu so bili poleg vrča pridani (sli- steklo je bilo ovito okrog jagode in še toplo raz-
ki/figures 42, 43) še steklena dvoročajna posodi-
ca za olje (Lazar 2003a, 171, obl. 8.3.2.), odlomki 5 Izraz Trilobitenperlen (nem.) je prva uporabila Elisabeth
kadilnice, nosek pečatne oljenke, koščena okra- Haevernick (1975), ko je objavila članek o teh značilno
oblikovanih in okrašenih jagodah. Narebrena površina jo
je spomnila na izumrle členonožce, in zato je za te jagode
izbrala tako posebno poimenovanje.
