Page 129 - Lazar, Irena. 2022. Pogled skozi steklo / A Look Through the Glass. Koper: Založba Univerze na Primorskem. Libri universitatis hereditati, 1
P. 129
Dragoceno darilo iz Egipta
– rimska steklenica s Ptuja, izdelek graverjev iz Aleksandrije

A Precious Gift from Egypt
– The Bottle from Ptuj, a Product of Engravers from Alexandria

Izvleček 129
V tem poglavju predstavljamo steklenico z brušenim okrasom iz rimske dobe, najdeno v enem od gro-
bov rimske Petovione. Izdelek je zanimiv zaradi kakovostnega brušenega okrasa in motiva, ki je upo-
dobljen na obodu posode. Brušen okras posodo uvršča v posebno skupino izdelkov, t.i. contour groo-
ve group, ki jih pripisujemo delavnicam v Egiptu, najverjetneje v Aleksandriji. S slednjo pa je povezan
tudi figuralni motiv, saj na ostenju steklenice lahko prepoznamo faroški svetilnik. Risba sodi med redke
ohranjene upodobitve iz rimske dobe, ki predstavljajo enega od sedmih čudes antičnega sveta.
Ključne besede: rimsko steklo, graviranje, diatretarii, Egipt, Faros, Poetovio, ‘contour groove group’

Abstract
This chapter presents a bottle with engraved decoration from the Roman period, found in one of the
tombs of the Roman Poetovio. The product is interesting because of the high-quality engraved decorati-
on and the motif depicted on the walls of the bottle. Decoration defines the vessel in a special group of
products, i.e. contour-groove group, attributed to workshops in Egypt, most likely in Alexandria. A fi-
gural motif is also connected with the latter, as the Pharos lighthouse can be recognized on the vessel.
The drawing is one of the rare surviving depictions from the Roman era, representing one of the Seven
Wonders of the Ancient World.
Keywords: Roman glass, engraving, diatretarii, Egypt, Pharos, Poetovio, contour groove group

Rimljani so že s poimenovanjem steklopi- lu dvignila na višjo, prestižnejšo raven (več o tem
hače (vitrearii) ločili od graverjev in bru- Harden idr. (1988, 179–186) in Harden (1935)).
silcev (diatretarii). Graverji na steklo so v
rimski dobi, prav tako kot slikarji ali kiparji, de- Na osnovi ohranjenih posod z brušenim fi-
lali na osnovi predlog oz. vzorcev. Delo je bilo guralnim in geometrijskim okrasom je danes
zahtevno in je poleg obrtne spretnosti ter ume- mogoče prepoznati ter opredeliti že nekaj skupin
tniškega znanja zahtevalo tudi posebno pazlji- izdelkov, ki so pripadali posameznim delavni-
vost zaradi lomljivosti stekla. Prav zaradi tega je cam v obdobju rimskega cesarstva. Delavnice so
bila materialna odgovornost graverja, ki bi poš- verjetno delovale skozi več generacij, najbolj zna-
kodoval predmet med svojim delom, tudi jasno ni ateljeji so v Rimu, Porenju in Egiptu. V zad-
določena in graver je za poškodbo odgovarjal la- njih nekaj letih so raziskovalci stekla opredelili
stniku posode, ki jo je krasil (več o tem Paolu- novo skupino izdelkov s kakovostnim figural-
cci (1997, 27–30)). Zahtevnost krašenja in dela je nim okrasom, ki so najverjetneje nastajali v de-
te mojstre v primerjavi z ostalimi steklarji kma- lavnici v Aleksandriji (Stern 2001; Nenna 2003;
2007). Njihova značilnost je uporaba gravure za
   124   125   126   127   128   129   130   131   132   133   134