Page 133 - Lazar, Irena. 2022. Pogled skozi steklo / A Look Through the Glass. Koper: Založba Univerze na Primorskem. Libri universitatis hereditati, 1
P. 133
ka 61: Prizor s svetilnikom na ptujski steklenici piše že Homer v Odiseji; simboliziral naj bi dr agoceno dar ilo iz egipta – r imsk a steklenica s ptuja, izdelek gr averjev iz aleksandr ije 133
(foto: Tomaž Lauko). morsko božanstvo, s preroškimi sposobnostmi
Figure 61: A scene with a lighthouse on the Ptuj bottle in z močjo, da se je lahko preobrazil v kakršno-
(photo: Tomaž Lauko). koli obliko; opoldne je navadno spal oz. počival
na otoku Faros (Seyffert, 1995, 523). Po mlajši le-
vodoravne vrezane linije na vrhu dajejo vtis ši- gendi, o kateri piše Herodot (Herodot iz Hali-
vov. Z nekoliko domišljije bi v tem pokriva- karnasa 2006, II, 112, 114–116), pa je bil Pozej-
lu lahko prepoznali nemes, kraljevsko pokriva- donov sin Protej mitski egipčanski kralj, ki je
lo faraonov (Tiradritti 2008, kat. št. 133, 138); živel na Farosu. V tem primeru nas faraonsko
morda pa je umetnik le želel ponazoriti boga- pokrivalo (nemes oz. klaft) upodobljene osebe
to pričesko ali lasuljo, po vzoru upodobitev v ne preseneča. Prostor pred figuro je morje, v ka-
egipčanski umetnosti (Wilkinson, 2003, 92, terem plavajo štiri večje ribe, gornji dve sta obr-
96). Gola oseba verjetno upodablja božanstvo njeni v levo, spodnji dve pa v desno. Vse imajo
ali mitološko osebo, žal pa nima atributov, po izrazito poudarjene hrbtne plavuti, ki potekajo
katerih bi jo lahko povsem natančno opredeli- po vsej dolžini hrbta.
li. Glede na motiv, lahko razmišljamo o Neptu-
nu (oz. Pozejdonu) ali Eolu, njegovemu sinu in Motiv zamejuje visoka stavba z več nad-
bogu vetrov. Morda pa gre za Proteja (Proteus), stropji (slika/figure 61). Poslopje je kvadratnega
ki naj bi bil prav tako Pozejdonov sin. O njem tlorisa, nakazane so številne odprtine oz. okna
v nadstropjih. Prva etaža se konča s ploščadjo,
na kateri na robovih prepoznamo skulpture in
v sredini še eno manjše, verjetno okroglo nad-
stropje, okronano s kipom na vrhu. Kip v dvig-
njeni levi roki drži sulico oz. kopje, desnico pa
ima spuščeno; v njej drži še en predmet, ki pa
ni prepoznaven – samo ugibamo lahko, ali gre
za daritveno posodo ( fiala). V stavbi lahko pre-
poznamo svetilnik in glede na detajle zgornjega
dela upodobitve ter kip na vrhu arhitekture skle-
pamo, da je na steklenici upodobljen svetilnik z
otoka Faros v Aleksandriji, eno od sedmih čudes
antičnega sveta.
Figuralni motiv je spodaj in zgoraj zame-
jen s pasom, omejenim z vrezanimi linijami in
zapolnjenim s pokončnimi gravurami v obliki
žitnih ali riževih zrn. Nad gornjo linijo se zunaj
pasu še enkrat ponovi linija riževih zrn in nad
njo rastlinski oz. vitičast okras, prav tako v vo-
doravni liniji.
Če želimo primerjati verodostojnost
upodobitve svetilnika na ptujski steklenici,
velja omeniti vsaj nekatere značilnejše primere
iz rimskega obdobja. Ohranjenih ni veliko, po-
leg tega pa ne smemo pozabiti, da se moramo pri
teh upodobitvah vprašati, ali je bil kot model
res original oz. koliko je upodobitev stvar umet-
niške svobode in interpretacije. Le redko ima-
(foto: Tomaž Lauko). morsko božanstvo, s preroškimi sposobnostmi
Figure 61: A scene with a lighthouse on the Ptuj bottle in z močjo, da se je lahko preobrazil v kakršno-
(photo: Tomaž Lauko). koli obliko; opoldne je navadno spal oz. počival
na otoku Faros (Seyffert, 1995, 523). Po mlajši le-
vodoravne vrezane linije na vrhu dajejo vtis ši- gendi, o kateri piše Herodot (Herodot iz Hali-
vov. Z nekoliko domišljije bi v tem pokriva- karnasa 2006, II, 112, 114–116), pa je bil Pozej-
lu lahko prepoznali nemes, kraljevsko pokriva- donov sin Protej mitski egipčanski kralj, ki je
lo faraonov (Tiradritti 2008, kat. št. 133, 138); živel na Farosu. V tem primeru nas faraonsko
morda pa je umetnik le želel ponazoriti boga- pokrivalo (nemes oz. klaft) upodobljene osebe
to pričesko ali lasuljo, po vzoru upodobitev v ne preseneča. Prostor pred figuro je morje, v ka-
egipčanski umetnosti (Wilkinson, 2003, 92, terem plavajo štiri večje ribe, gornji dve sta obr-
96). Gola oseba verjetno upodablja božanstvo njeni v levo, spodnji dve pa v desno. Vse imajo
ali mitološko osebo, žal pa nima atributov, po izrazito poudarjene hrbtne plavuti, ki potekajo
katerih bi jo lahko povsem natančno opredeli- po vsej dolžini hrbta.
li. Glede na motiv, lahko razmišljamo o Neptu-
nu (oz. Pozejdonu) ali Eolu, njegovemu sinu in Motiv zamejuje visoka stavba z več nad-
bogu vetrov. Morda pa gre za Proteja (Proteus), stropji (slika/figure 61). Poslopje je kvadratnega
ki naj bi bil prav tako Pozejdonov sin. O njem tlorisa, nakazane so številne odprtine oz. okna
v nadstropjih. Prva etaža se konča s ploščadjo,
na kateri na robovih prepoznamo skulpture in
v sredini še eno manjše, verjetno okroglo nad-
stropje, okronano s kipom na vrhu. Kip v dvig-
njeni levi roki drži sulico oz. kopje, desnico pa
ima spuščeno; v njej drži še en predmet, ki pa
ni prepoznaven – samo ugibamo lahko, ali gre
za daritveno posodo ( fiala). V stavbi lahko pre-
poznamo svetilnik in glede na detajle zgornjega
dela upodobitve ter kip na vrhu arhitekture skle-
pamo, da je na steklenici upodobljen svetilnik z
otoka Faros v Aleksandriji, eno od sedmih čudes
antičnega sveta.
Figuralni motiv je spodaj in zgoraj zame-
jen s pasom, omejenim z vrezanimi linijami in
zapolnjenim s pokončnimi gravurami v obliki
žitnih ali riževih zrn. Nad gornjo linijo se zunaj
pasu še enkrat ponovi linija riževih zrn in nad
njo rastlinski oz. vitičast okras, prav tako v vo-
doravni liniji.
Če želimo primerjati verodostojnost
upodobitve svetilnika na ptujski steklenici,
velja omeniti vsaj nekatere značilnejše primere
iz rimskega obdobja. Ohranjenih ni veliko, po-
leg tega pa ne smemo pozabiti, da se moramo pri
teh upodobitvah vprašati, ali je bil kot model
res original oz. koliko je upodobitev stvar umet-
niške svobode in interpretacije. Le redko ima-
