Page 134 - Lazar, Irena. 2022. Pogled skozi steklo / A Look Through the Glass. Koper: Založba Univerze na Primorskem. Libri universitatis hereditati, 1
P. 134
ena lazar ■ pogled skozi steklo • a look through the glass 134 mo priložnost upodobitev primerjati z ohran- kot boginja Izida Tihe usmerjala usode ljudi. Izi-
jenim originalom oz. njegovim verodostojnim da je bila ena najbolj priljubljenih boginj v Alek-
opisom iz obdobja antike. Ne vemo, ali je imel sandriji, saj ji je že ustanovitelj mesta dal posta-
npr. graver pred seboj original ali je motiv povzel viti prvo svetišče (Pfrommer 1999, 60). Svetilnik
z neke druge upodobitve, ali pa je preprosto upo- na tej gemi je prikazan kot poslopje s spodnjim
rabil že obstoječo predlogo oz. model. Ob tem kvadratnim delom, z nakaznimi nadstropji v ob-
velja omeniti tudi, da so že v antiki obstojali t. liki prečnih linij, na ploščadi nad njim sta dva
i. spominki, izdelki, namenjeni izvozu, popot- Tritona s piščalmi, oktogonalni del nad njim pa
nikom, obiskovalcem prireditev ipd. Kot primer se sklene s kipom v nadnaravni velikosti, ki s svo-
naj navedemo stekleničke z motivom mest Baiae jo pozo dvignjene desnice in spuščene levice spo-
in Puteoli (Painter 1975, 55, slika 1), čaše z moti- minja na upodobitev s ptujske steklenice. Gema,
vom cirkuških dirk in z imeni zmagovalcev oz. ki je brez najdiščnega konteksta, je datirana v 2.
tekmovalcev (Landes 1998, 11) ipd. Taki izdelki stol. (Pfrommer 2005, 683).
so v veliki meri uporabljali in širili enoten ikono-
grafski model določenega motiva. Nekoliko drugače je predstavljen svetilnik
na stekleni čaši iz Begrama, najdišča severno od
Nekatere upodobitve aleksandrijskega sve- Kabula v Afganistanu (Whitehouse 1989, 151;
tilnika so zelo stilizirane in včasih samo na 1998, 640). Na najdišču, ki je bilo identificirano
podlagi razberemo, za katero stavbo gre. Tak pri- kot Kapisa, rezidenca tamkajšnjih kraljev, so leta
mer je mozaik iz Sepphorisa v Izraelu iz 5. stol. 1937 francoski raziskovalci v enem od poslopij
(Empereur 2004, 26). Bolj verodostojne in toč- odkrili skrinjo dragocenih predmetov, ki izvira-
nejše, glede na opise, ki jih poznamo, so upodo- jo iz vseh strani Sredozemlja. Poleg predmetov iz
bitve na novcih in nekaterih drobnih predmetih. brona, kamene strele in slonove kosti je bilo tudi
Kar na nekaj rimskih novcih najdemo na zadn- 180 steklenih posod. Med njimi so bili odlomki
ji strani motiv svetilnika iz Aleksandrije. Motivi čaše diatreta, na kateri je bil prikazan stolp s ki-
kot celota se sicer med seboj nekoliko razlikuje- pom na vrhu in okrog njega tri plovila (jadrnica,
jo, saj novci časovno segajo od cesarja Domicija- galeja in čoln). Okrogli stolp ima na vrhu ob ro-
na (91–92) do cesarja Komoda (188–189). Glavno bovih skulpturi, v sredini pa podstavek, na kate-
poslopje svetilnika pa je skoraj vedno upodobl- rem stoji gola figura z veslom v roki – Pozejdon.
jeno z določenimi skupnimi značilnostmi – sta- Najdbe podobnih zgodnjih izdelkov diatreta
vba kvadratnega tlorisa s številnimi okni, Trito- čašo uvrščajo v 1. stol., tako kot posode, okraše-
ni na prvi etaži, druga etaža in na njej kip; slednji ne v tehniki visokega reliefa (Whitehouse 1989,
ima na treh upodobitvah v iztegnjeni levici su- 153). Čeprav motiv na čaši interpretirajo kot alek-
lico, drugo roko pa spuščeno ob telesu, nekoli- sandrijski svetilnik, se v podrobnostih, predvsem
ko nagnjeno stran. To nakazuje, da morda v roki pa kip na vrh precej razlikuje od drugih upodo-
drži predmet. bitev. Iz različnih virov so se sicer ohranili po-
datki, da je bil kip božanstva vrh aleksandrijske-
Svetilnik je enako upodobljen tudi na dveh ga svetilnika v obdobju antike večkrat zamenjan,
steklenih gemah. Na gemi iz 1. stol. motiv do- vendar so nejasni in nepopolni. V primeru čaše
polnjujeta podobi božanstev Izide Farije in Po- iz Begrama je verjetneje, da predstavljeni motiv
zejdona, ki stojita vsako na eni strani svetilni- ni povezan z Aleksandrijo.
ka – njima posvečeni svetišči sta namreč stali
na otoku Faros (Empereur 2004, 32). Podoben Pogled na ostenje ptujske steklenice nam
motiv najdemo še na eni stekleni gemi, ki jo hra- torej odkriva: poslopje je kvadratnega tlorisa
ni Umetnostnozgodovinski muzej na Duna- (spodnji del je zaradi slabe ohranjenosti nejasen),
ju (inv. št. 41286) (Pfrommer 2005, 683–684). vodoravne linije in okna poudarjajo nadstropja.
Gema prikazuje svetilnik in ob njem Izido Fari- Na zgornji etaži je dobro viden eden od dveh Tri-
jo, z ladijskim krmilom v desni roki, s katerim je tonov, za njim pa drugo nadstropje stavbe s stebri
jenim originalom oz. njegovim verodostojnim da je bila ena najbolj priljubljenih boginj v Alek-
opisom iz obdobja antike. Ne vemo, ali je imel sandriji, saj ji je že ustanovitelj mesta dal posta-
npr. graver pred seboj original ali je motiv povzel viti prvo svetišče (Pfrommer 1999, 60). Svetilnik
z neke druge upodobitve, ali pa je preprosto upo- na tej gemi je prikazan kot poslopje s spodnjim
rabil že obstoječo predlogo oz. model. Ob tem kvadratnim delom, z nakaznimi nadstropji v ob-
velja omeniti tudi, da so že v antiki obstojali t. liki prečnih linij, na ploščadi nad njim sta dva
i. spominki, izdelki, namenjeni izvozu, popot- Tritona s piščalmi, oktogonalni del nad njim pa
nikom, obiskovalcem prireditev ipd. Kot primer se sklene s kipom v nadnaravni velikosti, ki s svo-
naj navedemo stekleničke z motivom mest Baiae jo pozo dvignjene desnice in spuščene levice spo-
in Puteoli (Painter 1975, 55, slika 1), čaše z moti- minja na upodobitev s ptujske steklenice. Gema,
vom cirkuških dirk in z imeni zmagovalcev oz. ki je brez najdiščnega konteksta, je datirana v 2.
tekmovalcev (Landes 1998, 11) ipd. Taki izdelki stol. (Pfrommer 2005, 683).
so v veliki meri uporabljali in širili enoten ikono-
grafski model določenega motiva. Nekoliko drugače je predstavljen svetilnik
na stekleni čaši iz Begrama, najdišča severno od
Nekatere upodobitve aleksandrijskega sve- Kabula v Afganistanu (Whitehouse 1989, 151;
tilnika so zelo stilizirane in včasih samo na 1998, 640). Na najdišču, ki je bilo identificirano
podlagi razberemo, za katero stavbo gre. Tak pri- kot Kapisa, rezidenca tamkajšnjih kraljev, so leta
mer je mozaik iz Sepphorisa v Izraelu iz 5. stol. 1937 francoski raziskovalci v enem od poslopij
(Empereur 2004, 26). Bolj verodostojne in toč- odkrili skrinjo dragocenih predmetov, ki izvira-
nejše, glede na opise, ki jih poznamo, so upodo- jo iz vseh strani Sredozemlja. Poleg predmetov iz
bitve na novcih in nekaterih drobnih predmetih. brona, kamene strele in slonove kosti je bilo tudi
Kar na nekaj rimskih novcih najdemo na zadn- 180 steklenih posod. Med njimi so bili odlomki
ji strani motiv svetilnika iz Aleksandrije. Motivi čaše diatreta, na kateri je bil prikazan stolp s ki-
kot celota se sicer med seboj nekoliko razlikuje- pom na vrhu in okrog njega tri plovila (jadrnica,
jo, saj novci časovno segajo od cesarja Domicija- galeja in čoln). Okrogli stolp ima na vrhu ob ro-
na (91–92) do cesarja Komoda (188–189). Glavno bovih skulpturi, v sredini pa podstavek, na kate-
poslopje svetilnika pa je skoraj vedno upodobl- rem stoji gola figura z veslom v roki – Pozejdon.
jeno z določenimi skupnimi značilnostmi – sta- Najdbe podobnih zgodnjih izdelkov diatreta
vba kvadratnega tlorisa s številnimi okni, Trito- čašo uvrščajo v 1. stol., tako kot posode, okraše-
ni na prvi etaži, druga etaža in na njej kip; slednji ne v tehniki visokega reliefa (Whitehouse 1989,
ima na treh upodobitvah v iztegnjeni levici su- 153). Čeprav motiv na čaši interpretirajo kot alek-
lico, drugo roko pa spuščeno ob telesu, nekoli- sandrijski svetilnik, se v podrobnostih, predvsem
ko nagnjeno stran. To nakazuje, da morda v roki pa kip na vrh precej razlikuje od drugih upodo-
drži predmet. bitev. Iz različnih virov so se sicer ohranili po-
datki, da je bil kip božanstva vrh aleksandrijske-
Svetilnik je enako upodobljen tudi na dveh ga svetilnika v obdobju antike večkrat zamenjan,
steklenih gemah. Na gemi iz 1. stol. motiv do- vendar so nejasni in nepopolni. V primeru čaše
polnjujeta podobi božanstev Izide Farije in Po- iz Begrama je verjetneje, da predstavljeni motiv
zejdona, ki stojita vsako na eni strani svetilni- ni povezan z Aleksandrijo.
ka – njima posvečeni svetišči sta namreč stali
na otoku Faros (Empereur 2004, 32). Podoben Pogled na ostenje ptujske steklenice nam
motiv najdemo še na eni stekleni gemi, ki jo hra- torej odkriva: poslopje je kvadratnega tlorisa
ni Umetnostnozgodovinski muzej na Duna- (spodnji del je zaradi slabe ohranjenosti nejasen),
ju (inv. št. 41286) (Pfrommer 2005, 683–684). vodoravne linije in okna poudarjajo nadstropja.
Gema prikazuje svetilnik in ob njem Izido Fari- Na zgornji etaži je dobro viden eden od dveh Tri-
jo, z ladijskim krmilom v desni roki, s katerim je tonov, za njim pa drugo nadstropje stavbe s stebri
