Page 109 - Marketinški pristopi in trendi v turizmu v novi realnosti
P. 109
Spremembe produkta križarjenj ob pojavu pandemije covida-19
saj smo od njih prejeli vse želene podatke. Torej, 19 od vseh oseb, ki bi
na križarjenje šle še kdaj, ne bi bilo pripravljeno potovati ob ukrepih, ki
se izvajajo kot posledica virusa covid-19.
Osebe, ki so odgovorile, da bi na križarjenje šle kljub izvajanju ukrepov,
so v nadaljevanju ankete odgovarjale še na zadnji sklop vprašanj. Najprej
nas je zanimalo, kdaj bi najverjetneje šli na križarjenje. Odgovarjalo je 212
oseb, od katerih jih je 157 (74 ) odgovorilo, da bi šli na križarjenje v roku
enega leta, 49 (23 ) bi jih šlo na križarjenje čez eno do dve leti, le šest
(3 ) od vprašanih pa bi šlo na križarjenje šele čez več kot dve leti.
80 oseb, ki so križarile trikrat, in 80 oseb, ki so križarile štirikrat
ali več, bi šlo na križarjenje v roku enega leta. Med vprašanimi, ki so bili
na križarjenju dvakrat ali enkrat, pa je ta odstotek nižji (62 oziroma 63
od vprašanih v posamezni skupini).
V nadaljevanju smo ugotavljali spremembe v razmišljanju potnikov
pred pandemijo in zdaj, ko je pandemija v teku. Zanimalo nas je, kam bi
osebe, ki bi potovale, potovale naslednjič. Največ vprašanih (70 oseb ozi-
roma 33 ) je odgovorilo, da bi križarili po Sredozemlju, na drugem me-
stu je bilo ponovno Karibsko morje (43 oseb oziroma 16 ) in na tretjem
Severna Evropa (37 oseb oziroma 14 ), sledile so Azija, Avstralija/Nova
Zelandija, Južna Amerika, Aljaska. Pod možnostjo drugo so vprašani na-
šteli npr. transatlantik, Črno morje, arabske države . . . Odgovori so bili
precej podobni, kot so bili, ko smo spraševali o tem, kam so anketiranci
že potovali. Večjih odstopanj ali sprememb v razmišljanju nismo zasledili.
Za Sredozemlje ali Severno Evropo bi se odločilo 54 od vseh vpra-
šanih žensk in 46 od vseh vprašanih moških, kar pomeni, da bi več
moških kot žensk potovalo v oddaljenejše destinacije. Nasploh so mo-
ški prispevali bolj raznolike odgovore kakor ženske. Preverili smo tudi,
kako so anketiranci odgovarjali glede na starostne skupine. Mlajše gene-
racije so za svojo naslednjo destinacijo po večini izbrale Sredozemlje ali
Severno Evropo, torej bližnje destinacije, medtem ko bi omenjeni desti-
naciji izbralo le 50 starih od 41 do 65 let, ta odstotek pa se še zmanjša pri
starejših od 65 let. Torej, starejši potniki bi potovali v oddaljenejše kraje
kot mlajši. Sklepamo, da je tako, ker so starejši lahko že obiskali več kra-
jev. Zanimivo pa se nam zdi, da je razmišljanje takšno kljub pandemiji, saj
ravno starejši spadajo med bolj ogrožene. Iz tega sklepamo, da pandemija
nima velikega vpliva pri izbiri destinacij. Pred raziskavo smo sklepali, da
bo velika večina potnikov za naslednjo destinacijo izbrala Evropo, vendar
ni tako. Še vedno skoraj polovica vprašanih želi potovati na oddaljenejše
destinacije, torej dejanskih razlik v razmišljanju tukaj nismo opazili.
109
saj smo od njih prejeli vse želene podatke. Torej, 19 od vseh oseb, ki bi
na križarjenje šle še kdaj, ne bi bilo pripravljeno potovati ob ukrepih, ki
se izvajajo kot posledica virusa covid-19.
Osebe, ki so odgovorile, da bi na križarjenje šle kljub izvajanju ukrepov,
so v nadaljevanju ankete odgovarjale še na zadnji sklop vprašanj. Najprej
nas je zanimalo, kdaj bi najverjetneje šli na križarjenje. Odgovarjalo je 212
oseb, od katerih jih je 157 (74 ) odgovorilo, da bi šli na križarjenje v roku
enega leta, 49 (23 ) bi jih šlo na križarjenje čez eno do dve leti, le šest
(3 ) od vprašanih pa bi šlo na križarjenje šele čez več kot dve leti.
80 oseb, ki so križarile trikrat, in 80 oseb, ki so križarile štirikrat
ali več, bi šlo na križarjenje v roku enega leta. Med vprašanimi, ki so bili
na križarjenju dvakrat ali enkrat, pa je ta odstotek nižji (62 oziroma 63
od vprašanih v posamezni skupini).
V nadaljevanju smo ugotavljali spremembe v razmišljanju potnikov
pred pandemijo in zdaj, ko je pandemija v teku. Zanimalo nas je, kam bi
osebe, ki bi potovale, potovale naslednjič. Največ vprašanih (70 oseb ozi-
roma 33 ) je odgovorilo, da bi križarili po Sredozemlju, na drugem me-
stu je bilo ponovno Karibsko morje (43 oseb oziroma 16 ) in na tretjem
Severna Evropa (37 oseb oziroma 14 ), sledile so Azija, Avstralija/Nova
Zelandija, Južna Amerika, Aljaska. Pod možnostjo drugo so vprašani na-
šteli npr. transatlantik, Črno morje, arabske države . . . Odgovori so bili
precej podobni, kot so bili, ko smo spraševali o tem, kam so anketiranci
že potovali. Večjih odstopanj ali sprememb v razmišljanju nismo zasledili.
Za Sredozemlje ali Severno Evropo bi se odločilo 54 od vseh vpra-
šanih žensk in 46 od vseh vprašanih moških, kar pomeni, da bi več
moških kot žensk potovalo v oddaljenejše destinacije. Nasploh so mo-
ški prispevali bolj raznolike odgovore kakor ženske. Preverili smo tudi,
kako so anketiranci odgovarjali glede na starostne skupine. Mlajše gene-
racije so za svojo naslednjo destinacijo po večini izbrale Sredozemlje ali
Severno Evropo, torej bližnje destinacije, medtem ko bi omenjeni desti-
naciji izbralo le 50 starih od 41 do 65 let, ta odstotek pa se še zmanjša pri
starejših od 65 let. Torej, starejši potniki bi potovali v oddaljenejše kraje
kot mlajši. Sklepamo, da je tako, ker so starejši lahko že obiskali več kra-
jev. Zanimivo pa se nam zdi, da je razmišljanje takšno kljub pandemiji, saj
ravno starejši spadajo med bolj ogrožene. Iz tega sklepamo, da pandemija
nima velikega vpliva pri izbiri destinacij. Pred raziskavo smo sklepali, da
bo velika večina potnikov za naslednjo destinacijo izbrala Evropo, vendar
ni tako. Še vedno skoraj polovica vprašanih želi potovati na oddaljenejše
destinacije, torej dejanskih razlik v razmišljanju tukaj nismo opazili.
109
